Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Na Hrvaškem so s 1. januarjem stopile v veljavo številne zakonske spremembe, ki pomembno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in delovanje javnega sektorja. Med ključnimi novostmi so t. i. Bačićevi zakoni s področja prostorskega urejanja, gradnje in energetske učinkovitosti, ki so v javnosti in opoziciji sprožili precej polemik. Spremembe prinašajo strožja pravila pri upravljanju večstanovanjskih stavb in energetski prenovi, s čimer želi vlada urediti stanovanjski trg. Na področju pokojninskega sistema je začela veljati novela zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ukinja penalizacijo za določene kategorije upokojencev, kar bo neposredno vplivalo na višino njihovih prejemkov. Hkrati so se spremenili kriteriji za dopolnilno delo zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, kar je del širše reforme sektorja. Novost je tudi uvedba kulturne izkaznice, nekateri državljani pa so z novim letom pridobili pravico do vavčerjev v vrednosti 100 evrov za specifične storitve. Zakonski paket je sabor sprejel ob koncu preteklega leta kljub nasprotovanju opozicijskih strank.

Z začetkom leta 2024 so največje banke na Hrvaškem začele sprejemati zahtevke državljanov za odpiranje brezplačnih bančnih računov za redne prejemke. Ta novost omogoča komitentom dostop do osnovnih bančnih storitev brez plačila mesečnih nadomestil, kar so pred tem leta plačevali. Po navedbah vodilnih finančnih institucij v državi morajo zainteresirani posamezniki za aktivacijo tega brezplačnega paketa osebno obiskati poslovalnico svoje banke. Gre za pomemben korak v smeri povečanja finančne vključenosti in zmanjšanja stroškov za potrošnike, ki prejemajo redne dohodke, kot so plače ali pokojnine. Čeprav so nekatere spremembe stopile v veljavo že z novim letom, se širši nabor brezplačnih storitev in polna implementacija direktiv pričakujeta do leta 2026, ko bodo morali finančni ponudniki določene storitve, ki so bile prej plačljive, zagotavljati brezplačno.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Hrvaška je v prvih devetih mesecih leta 2025 od tujih turistov ustvarila za 13,41 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 1,7-odstotno rast oziroma 223 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2024. Po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB), ki jih je povzelo ministrstvo za turizem in šport, gre za nadaljevanje stabilne in trajnostne rasti turističnega sektorja, čeprav so se v poletnih mesecih trendi nekoliko obrnili. V tretjem četrtletju leta 2025, ki zajema vrhunec poletne sezone, so namreč zabeležili rahel upad prihodkov, in sicer za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu so skupni rezultati devetmesečja pozitivni, kar ministrstvo pripisuje uspešni predsezoni in podaljšanju turistične sezone. Podatki kažejo na postopno spreminjanje strukture obiska, kjer se poudarek sili zgolj z glavne sezone na celoletni turizem, kar je v skladu s strateškimi usmeritvami sosednje države.

Nemški nogometni strokovnjak Alexander Nouri je napovedal, da bo z začetkom leta 2026 zapustil profesionalni nogomet in se podal v povsem nove poslovne vode. 46-letni strateg, ki je v svoji karieri vodil klube v elitni nemški bundesligi, načrtuje prevzem menedžerskih funkcij v dveh restavracijah verige s hitro prehrano McDonald's. S tem se bo uradno poslovil od igrišč in trenerskega dela, kjer je v preteklosti med drugim vodil moštvi Werderja iz Bremna in Herthe iz Berlina. Nourijeva odločitev o prestopu v gostinski sektor je v nemški športni javnosti sprožila precejšnje zanimanje, saj gre za nenavaden prehod iz vrhunskega športa v vodenje franšizne prehranske verige. Nemški mediji poročajo, da se namerava Nouri novi karierni poti posvetiti v celoti, pri čemer bo uporabil svoje vodstvene izkušnje iz nogometnega sveta v poslovnem okolju. Njegova napoved označuje dokončen umik iz nogometnih krogov, v katerih je deloval kot igralec in kasneje kot trener na najvišji ravni.

Japonska skupina SoftBank je zaključila naložbo v ameriško podjetje OpenAI v višini 40 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja eno največjih zasebnih financiranj v zgodovini tehnološkega sektorja. S tem korakom je ustanovitelj in izvršni direktor SoftBanka Masajoši Son uresničil svoje napovedi o obsežnih strateških vlaganjih v razvoj umetne inteligence, ki jo vidi kot ključno gonilo prihodnjega svetovnega gospodarstva. Po navedbah virov, ki so seznanjeni s podrobnostmi posla, naložba močno zvišuje tržno vrednost startupa OpenAI, ki stoji za priljubljenim orodjem ChatGPT. Investicija prihaja v času, ko se tehnološki velikani spopadajo za prevlado na področju generativne umetne inteligence, SoftBank pa si z njo zagotavlja pomemben vpliv v podjetju, ki vodi razvojno tekmo. Posel potrjuje zaupanje v dolgoročni potencial umetne inteligence, kljub naraščajočim regulativnim pritiskom in visokim stroškom vzdrževanja infrastrukture za strojno učenje. Gre za strateški premik SoftBanka, ki je v preteklosti že investiral v številne tehnološke preboje, a je tokratna vsota brezprecedenčna in bo podjetju OpenAI omogočila pospešen razvoj novih modelov umetne inteligence.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je državljanom v domovini in tujini čestital ob vstopu v novo leto 2026 ter pri tem poudaril dosežke svoje vlade v preteklem letu. Po njegovih besedah je Hrvaška v zapletenih globalnih okoliščinah leta 2025 ostala stabilna in varna država, ki beleži gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije. Premier je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihodnosti in državljanom zaželel predvsem zdravja, miru ter družinske sreče. Plenković je za leto 2026 napovedal tri ključne prioritete, s katerimi namerava vlada nadaljevati pot stabilizacije in razvoja. Kljub številnim izzivom, s katerimi se je država spopadala v preteklosti, premier ocenjuje, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti pri ohranjanju socialne kohezije in krepitvi hrvaškega gospodarstva. Vlada se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda in utrjevanje mednarodnega položaja države v okviru evropskih institucij.

Ameriško podjetje The Walt Disney Company je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristalo na plačilo civilne kazni v višini 10 milijonov ameriških dolarjev. Odločitev je posledica poravnave v postopku glede domnevnih kršitev zakonov o varovanju zasebnosti otrok na spletu. Poleg denarne kazni so podjetju naložili tudi prepoved določenih praks, ki so bile v nasprotju z veljavno zakonodajo o zaščiti mladoletnih uporabnikov. Preiskava je razkrila, da je multinacionalka zbirala osebne podatke otrok brez ustreznega soglasja staršev, kar predstavlja resno kršitev varnostnih standardov. V okviru poravnave se je Disney zavezal k izboljšanju svojih protokolov in izbrisu nezakonito pridobljenih podatkov. Primer velja za enega pomembnejših opominov tehnološkim velikanom glede odgovornosti pri upravljanju s podatki najranljivejših skupin uporabnikov v digitalnem okolju.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med preteklim koncem tedna zgodil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države. Storilci so vdrli v trezor tamkajšnje podružnice hranilnice Sparkasse, od koder so odtujili gotovino in dragocenosti v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Nemška policija je v torek potrdila razsežnosti kraje in razkrila nekatere podrobnosti drznega podviga. Preiskovalci so ugotovili, da so se vlomilci v prostore banke prebili s sosednjega parkirišča, pri čemer so uporabili specialne vrtalnike za prebitje zidov in vstop v območje z zasebnimi sefi. Operacija je bila po navedbah organov pregona izjemno natančno načrtovana in izvedena strokovno. Policija trenutno še zbira dokaze in išče sledi za storilci, ki so uspeli pobegniti z izjemno visokim plenom, preden je bil alarm sploh sprožen.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.