Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Sindikalno sceno v letu 2025 so zaznamovali neuspešni pogovori sindikatov državnih in javnih služb o osnovi za plače za leto 2026, stavke delavcev Fortenove in gasilcev, opozorilni protest 'reševalcev' ter spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Predstavniki sindikatov v šolstvu so konec decembra sporočili, da je vlada prekinila socialni dialog.

Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija imata najnižje cene goriva v regiji, medtem ko imajo Slovenija in Srbija najdražje gorivo. Razlike v cenah so posledica različnih davčnih politik, državnih regulativ in gibanja cen na svetovnem trgu nafte.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Županijsko državno tožilstvo v Reki je zavrnilo kazensko ovadbo, ki jo je Sindikat pomorščakov Hrvaške vložil proti bivšemu predsedniku uprave Jadrolinije Davidu Sopti in trem vodilnim v podjetju. Sindikat jih je bremenil hudega kaznivega dejanja.

Bolgarija se intenzivno pripravlja na vstop v evroobmočje 1. januarja, pri čemer banke, podjetja in potrošniki pospešeno uvajajo evro. Christine Lagarde je poudarila, da so le še trije dnevi do priključitve Bolgarije evroobmočju. V Belgiji mediji poročajo, da bo vstop v evroobmočje imel močan pozitiven učinek na razvoj turizma na bolgarski obali.

Evropsko unijo v prihodnjem letu čakajo zahtevni pregovori o novem sedemletnem proračunu, prizadevanja za konkurenčnost gospodarstva in soočanje z novimi geopolitičnimi razmerami. Napetosti v odnosih s Trumpovo administracijo in vojna na njenih zunanjih mejah so že letos obremenjevale politiko EU. Leta 2026 pa naj bi se zgodila 'mati vseh bitk', kar bo pomembno tudi za Hrvaško.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Češki milijarder Michal Strnad, ki je zaslužil z dobavo streliva Ukrajini, širi svoj vojaški imperij v Srbijo. Njegova podjetja v Srbiji že množično proizvajajo strelivo za Ukrajino, načrtujejo pa tudi proizvodnjo dronov.