APDEJT.si

Slovenska vlada je sprejela odločitev o popolni prepovedi izvoza, uvoza in tranzita orožja in vojaške opreme, povezanih z Izraelom. Slovenija je s tem postala prva država članica Evropske unije, ki je sprejela takšen ukrep.

Ukrajinski parlament je sprejel zakon, ki ga je predlagal predsednik Volodimir Zelenski, s čimer je ponovno vzpostavil neodvisnost protikorupcijskih organov v državi. Ta poteza je sledila valu protestov in kritik iz Evropske unije, ki so bili sproženi zaradi prejšnjega zakona, ki naj bi oslabil te organe. Novi zakon razveljavlja sporno odločitev prejšnjega tedna in naj bi zagotovil avtoriteto Nacionalnega protikorupcijskega biroja.

Združene države Amerike so zaostrile svojo politiko in uvedle dodatne sankcije proti visokim uradnikom Palestinske samouprave (PA) ter članom Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Razlog za uvedbo sankcij je, da naj bi te organizacije spodkopavale mirovna prizadevanja.

Izraelska veleposlanica v Bosni in Hercegovini, Galit Peleg, je ostro obsodila primerjavo cionizma z nacizmom, ki jo je izrekel Bakir Izetbegović, predsednik Stranke demokratske akcije (SDA). Izetbegović je to primerjavo izrekel v kontekstu razprav o trpljenju Palestincev v Gazi, kar je veleposlanica Peleg označila za globoko žaljivo.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Izrael in se sestal s svojim izraelskim kolegom Gideon Saarjem. Wadephul je pozval k zagotovitvi varnega dostopa humanitarne pomoči v Gazo in napovedal, da bo Nemčija začela s procesom priznanja Palestine. Medtem so izraelski mediji bili kritizirani zaradi posmehovanja Palestincem v Gazi.

Kambodža in Tajska se medsebojno obtožujeta kršenja dogovorjenega premirja. Kambodža trdi, da je Tajska aretirala 20 njenih vojakov in ubila enega, ki je umrl v tajskem priporu. Tajske oblasti pa navajajo, da se je 20 kambodžanskih vojakov predalo.

Ameriški senat je zavrnil resolucijo senatorja Bernieja Sandersa, ki je predlagala ustavitev prodaje orožja Izraelu. Kljub neuspehu je resolucija prejela večjo podporo kot podobni poskusi v preteklosti, kar nakazuje na premik v stališču Demokratske stranke glede vojne v Gazi. AIPAC je pozdravil glasovanje, s poudarkom na podpori varnosti Izraela. Nekateri demokratski senatorji so spremenili svoje prejšnje stališče in podprli resolucijo, kar kaže na rastoče nasprotovanje prodaji orožja Izraelu znotraj stranke.

V luči dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu se povečuje mednarodni pritisk za priznanje Palestine kot suverene države. Kanada naj bi Palestino priznala že septembra na zasedanju Združenih narodov, s čimer se dodatno povečuje pritisk na izraelsko vlado. Tudi druge države, kot so Velika Britanija in Francija, razmišljajo o podobnih korakih. Hkrati je bila na konferenci ZN sprejeta deklaracija, ki poziva Hamas k umiku iz Gaze, vendar se Arabska liga oddaljuje od te organizacije.

Donald Trump je opozoril Kanado, da bo priznanje Palestine otežilo dosego trgovinskega sporazuma med državama. Bela hiša meni, da je kanadska podpora Palestini nagrada Hamasu. Trump je nezadovoljstvo izrazil tudi na platformi Truth Social.

Evropsko sodišče je odločilo, da lahko Italija pospeši deportacije migrantov v »varne« države. Gibanje Pet zvezd (M5S) je pozvalo Italijo, naj sledi Sloveniji pri uvedbi embarga na orožje Izraelu, ki vključuje prepoved izvoza, uvoza in tranzita.

Ameriški senat je zavrnil predloga resolucij, ki bi blokirali prodajo orožja Izraelu. Gre za prodajo bomb v vrednosti 590 milijonov evrov in dobavo 20.000 jurišnih pušk, ki so bili predlagani kot odgovor na civilne žrtve v Gazi. Oba predloga sta bila zavrnjena.

Iran je za nadaljevanje jedrskih pogajanj z ZDA postavil nov pogoj. Poleg prejšnje zahteve po odškodnini za škodo, nastalo med preteklo vojno, sedaj zahtevajo tudi odškodnino za škodo, ki so jo povzročili napadi na iranske jedrske objekte. Iranski zunanji minister je dejal, da morajo ZDA zagotoviti, da se podobni napadi ne bodo ponovili.

Potres z močjo 8,8 stopnje, eden najmočnejših v zgodovini, je prizadel območje blizu polotoka Kamčatka v Rusiji, kar je sprožilo cunami z valovi do pet metrov višine. Čeprav so nekatere države umaknile opozorila, je Čile evakuiral več kot 1,4 milijona ljudi ob pacifiški obali. Med potresom so kirurgi v bolnišnici na Kamčatki nadaljevali z operacijo. Na Havajih so turisti obtičali, ko so se turistične ladje umaknile od obale zaradi nevarnosti cunamija.

Kanada bo septembra priznala Palestino, vendar pod pogojem izvedbe demokratičnih reform, vključno z volitvami leta 2026. Družine izraelskih talcev so potezo obsodile kot prezgodnjo. Avstralija prav tako razmišlja o priznanju Palestine. Donald Trump je zagrozil, da bo kanadska podpora Palestini otežila trgovinski dogovor z ZDA.

Avstrijski veleposlanik pri Evropski uniji, Thomas Oberreiter, je odstopil s položaja zaradi obtožb, da je anonimno objavljal vsebine na spletnih straneh z 'eksplicitno vsebino'. Škandal je pretresel Bruselj in Avstrijo.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je po srečanju Vrhovnega varnostnega sveta 30. julija izjavila, da Rusija načrtuje "nadzor" nad Moldavijo in se pripravlja na "vmešavanje brez primere" v parlamentarne volitve 28. septembra. Opozorila je, da Moskva pripravlja politična sredstva za vplivanje na izid volitev, Kremelj pa obtožbe zanika.

Italija je po tem, ko je Moskva vključila italijanskega predsednika Sergia Mattarello na seznam "rusofobov", ki so kritični do Kremlja, poklicala na pogovor ruskega veleposlanika. Na spletni strani ruskega ministrstva za zunanje zadeve je bil objavljen seznam oseb, ki so označene kot "sovražniki" Ruske federacije, med katerimi sta poleg Mattarelle tudi dva italijanska ministra. Odnosi med Rimom in Moskvo so že napeti.

Po močnem potresu magnitude 8,8 ob obali Kamčatke, ki je že povzročil opozorila pred cunamijem do Francoske Polinezije in Čila, je izbruhnil tudi vulkan Ključevskoj. Japonska je po nekaj urah preklicala opozorilo na cunami za svojo obalo, potem ko so lokalne oblasti znižale stopnjo nevarnosti. Rusija je zahvaljujoč desetletnim pripravam na potres in cunami, ki so vključevale izobraževanje in vaje, preprečila človeške žrtve in zmanjšala škodo na minimum.

Močan potres pred polotokom Kamčatka je sprožil opozorila pred cunamijem v številnih državah pacifiške regije, vključno z Japonsko, Filipini, Havaji, zahodno obalo ZDA in Latinsko Ameriko. Evakuacije so bile potrebne za milijone ljudi, cunamiji pa naj bi dosegli višino več metrov. Potres je bil zaznaven celo v Nemčiji.

Nekdanji ameriški veleposlanik Peter Galbraith je za Večernji list BiH dejal, da je Hrvaška z vojaškim posredovanjem leta 1995 rešila Bihać pred padcem in preprečila nov genocid. Razkril je tudi, da sta skupaj z Richardom Holbrookom hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu prenesla navodila ZDA, naj se hrvaška vojska ustavi pred Banjaluko. Poudaril je, da je operacija Nevihta preprečila novo Srebrenico.