Objavljeni so bili posnetki trenutka potresa na Kamčatki, ki so prikazali tudi kirurge sredi operacije. Hrvaški seizmografi so zabeležili potres in potrdili, da je imel magnitudo 8,8 stopnje. Potres se je zgodil na polotoku Kamčatka v ruskem daljnem vzhodu.
Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000, večinoma žensk in otrok. Humanitarna situacija v Gazi je bila opisana kot katastrofalna. Španski zunanji minister je podprl priznanje Palestine v Združenih narodih, kar je Španija označila za novo diplomatsko pobudo za rešitev dveh držav.
Nemčija in več drugih držav članic Evropske unije so, kot so poročali diplomati, odlašale s predlogom za uvedbo sankcij proti Izraelu zaradi njegove vloge pri poslabšanju humanitarne situacije v Gazi. Prej je bilo znano le, da Nemčija in Italija ovirata proces, zdaj pa je poudarek na Nemčiji in omenjenih "nekaj drugih članicah" EU.
Prvi valovi cunamija so dosegli Japonsko, vendar japonski uradniki opozarjajo, da nevarnost še ni minila. Prebivalce so pozvali, naj ne zapuščajo zavetišč, saj bi se cunami lahko prekrival z visoko plimo. Oprah Winfrey je ponudila svojo zasebno cesto na Havajih, da bi olajšala in pospešila evakuacijo po potresu v Rusiji in opozorilu pred cunamijem na Havajih. Ameriška obalna straža v Honoluluju je odredila evakuacijo komercialnih plovil iz havajskih pristanišč, ki so bila zaprta za ves promet, saj so se prebivalci Havajev in Japonske evakuirali zaradi naraščajočega strahu pred cunamijem.
Bakir Izetbegović, predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) in nekdanji član predsedstva BiH, je ostro kritiziral izraelske voditelje in njihovo ravnanje do Palestincev v Gazi. Poudaril je, da so se »nacisti prepričali o obstoju Boga in se bodo tudi sionisti, ki ubijajo v imenu izvoljenih«. Gazo je označil za »največje koncentracijsko taborišče, ki mu je človeštvo pričalo v svojem težavnem obstoju«. Dodal je, da so bili Judje narod, ki je izkusil najtežje preizkušnje v svoji večtisočletni zgodovini, vendar so pred Bogom vsi ljudje enaki.
Po močnem potresu z magnitudo 8,8 stopnje, ki je prizadel ruski Daljni vzhod in sprožil cunami, je začel bruhati vulkan Kliučevskoj na polotoku Kamčatka. Čeprav so se nekatere panike umirile, so v 13 državah Pacifika še vedno veljala opozorila pred cunamijem. Posnetki so prikazali valove cunamija, ki so dosegli stavbe na Japonskem in na ruskih obalah. Potres je bil označen kot šesti najmočnejši v zgodovini in je povzročil množične evakuacije, zlasti v Severnem Pacifiku. Omenjeno je bilo tudi, da se je morje umaknilo na Havajih, kar je bil zaskrbljujoč znak. Medtem so bili objavljeni posnetki, ki so prikazovali valove cunamija, ki so dosegli tudi dele Rusije, in povzročili škodo na stavbah. Dodatno zaskrbljenost je sprožila tudi bližina epicentra potresa pomembnim ruskim mornariškim bazam, vključno z bazo za jedrske podmornice, kar je poudarilo kompleksnost in resnost dogodkov v regiji. Izbruh vulkana Kliučevskoj je dodal še eno dimenzijo naravnim katastrofam v tej oddaljeni regiji.
Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kritiziral britanskega premierja Keirja Starmerja in dejal, da bi priznanje palestinske države v septembru, če Izrael ne bi spoštoval britanskih pogojev, nagradilo terorizem Hamasa. Starmer je predhodno napovedal, da bo Velika Britanija priznala palestinsko državo v septembru, če Izrael ne bo privolil v prekinitev ognja v Gazi. Netanyahu je Starmerjeve načrte označil za nagrajevanje »Hamasovega pošastnega terorizma«.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno opozoril na lakoto v Gazi in razmere primerjal z nacističnimi taborišči. Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović je ostro kritiziral izraelsko politiko do Palestincev in dejal, da se bodo sionisti, ki ubijajo v imenu izbranih, prepričali o božji prisotnosti, tako kot so se nacisti.
Izraelski zunanji minister Gideon Saar je Nizozemski izrazil uradno pritožbo zaradi njenih kritik glede ravnanja z Palestinci in prepovedi vstopa dvema izraelskima ministroma. Nizozemska je dolgotrajno prijateljstvo z Izraelom spremenila v sovraštvo. Hkrati se izraelska vlada sooča z ostrimi kritikami znotraj države. Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B’Tselem in Ljudje za človekove pravice – Izrael (PHRI), sta uporabili besedo "genocid" glede dogajanja v Gazi. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert pa je za N1 dejal, da izraelske sile izvajajo vojne zločine v Gazi in na Zahodnem bregu.
Prvi komercialni let, ki povezuje Pjongjang in Moskvo, je pristal v ruski prestolnici, kar nakazuje na krepitev političnega in vojaškega sodelovanja med Rusijo in Severno Korejo. Od leta 2022 se vezi med državama intenzivno krepijo, letalska linija pa bo sprva obratovala enkrat mesečno, s čimer se odpirajo tudi direktne zračne povezave.
Mednarodni mehanizem za kazenska sodišča (MMKS) je zavrnil nujni zahtevek Ratka Mladića, nekdanjega komandanta Generalštaba Vojske Republike Srpske in obsojenega vojnega zločinca, za začasno ali pogojno izpustitev iz pripora. Sodnica Gatti Santana je poudarila, da Mladić ne trpi za akutno terminalno boleznijo, ki bi upravičevala njegovo izpustitev. Trenutni pogoji v priporni enoti ZN in priporni bolnišnici mu omogočajo visokokakovostno nego, prilagojeno njegovemu zdravstvenemu stanju.
Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska sodišča je ponovno zavrnil zahtevo Ratka Mladića za predčasno ali začasno izpustitev iz humanitarnih razlogov. Odločitev je sprejela predsednica Mehanizma, sodnica Graciela Gati Santana, po posvetovanju s petimi sodniki, ki so odločali o Mladićevi pritožbi na pravnomočno sodbo.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro kritiziral britanskega kolega Keirja Starmerja glede načrtovanega priznanja Palestine s strani Združenega kraljestva, če Izrael ne sprejme določenih zavez. Netanjahu je dejal, da bi to dejanje nagradilo terorizem Hamasa. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump zanikal, da bi se s Starmerjem pogovarjal o britanskem načrtu za priznanje Palestine.
Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da je odločitev Srbije, da svojim državljanom odsvetuje potovanja na Hrvaško med 1. in 10. avgustom, vodena z »notranjepolitičnimi motivi« Beograda. MVEP je poudarilo, da gre za politični manever Srbije.
Slovenska vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba sprejela odločitev o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. O tej temi je bilo govora tudi v Italiji, kjer so se pojavile razprave o priznanju Palestine.
Svetovni mehanizem za oceno varnosti preskrbe s hrano IPC opozarja na kritične razmere v Gazi, kjer se širi lakota, podhranjenost in bolezni pa pospešujejo rast števila umrlih. Poročila navajajo, da najslabši scenarij kaže na že prisotno lakoto v Pojasu Gaze, s čimer se povečuje tudi število smrtnih žrtev, zlasti med otroki. Humanitarne organizacije in agencije ZN izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila dokazov, da sta podhranjenost in bolezni vzrok za vse več smrti.
Ministrica za zunanje zadeve Slovenije, Tanja Fajon, je pozvala države članice Združenih narodov k priznanju Palestine, saj meni, da je rešitev dveh držav edina pot do miru na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da je Slovenija Palestino že priznala in napovedala podpis memoranduma o sodelovanju med državama. Omenila je tudi politične pritiske, ki so jih bile deležne nekatere sosednje države, ker se niso udeležile glasovanja v Generalni skupščini ZN.
Nemčija razpravlja o predlogu za ukinitev finančne pomoči (državljanske pomoči) ukrajinskim moškim, starim od 18 do 63 let, ki so vojaško sposobni in se nahajajo v Nemčiji. Po podatkih časnika Bild bi to prizadelo več kot 150.000 Ukrajincev. Zunanji politični strokovnjak Stephan Mayer je izjavil, da bi morali biti ti moški bodisi vojaki bodisi delavci, kar nakazuje na pritisk, da se vključijo v delovno silo ali pa se vrnejo v Ukrajino za vojaško službo.
Svetovni mehanizem za ocenjevanje varnosti hrane (IPC), ki združuje agencije Združenih narodov, humanitarne organizacije in vlade, je opozoril, da se v Gazi širi lakota. Po njihovem mnenju je najslabši možen scenarij, da se lakota že razprostira po celotnem območju, za kar obstaja vse več dokazov.
Vodja ruske vesoljske agencije Roskosmos, Dmitrij Bakanov, je prispel v ZDA na pogovore z začasnim direktorjem ameriške vesoljske agencije NASA, Seanom Duffyjem. To je bilo prvo srečanje vodij po osmih letih.