Slovenska vojska se je pridružila policiji pri varovanju državne meje, potem ko je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Do 40 pripadnikov vojske bo pomagalo pri varovanju, s čimer se želi razbremeniti policijo, da bi se lahko osredotočila na druge naloge.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da je Vladimir Putin glavni razlog, da je težko končati vojno v Ukrajini. Svetovalec Vladimirja Putina, Jurij Ušakov, je dejal, da se možnosti za mir v Ukrajini ne izboljšujejo z evropskimi in ukrajinskimi spremembami ameriških predlogov. Rusija bo ocenila, kaj je sprejemljivo iz ameriških signalov glede mirovnega predloga za Ukrajino, ki jih je po pogovorih v Miamiju posredoval vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike. Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

ZDA in Ukrajina sta na srečanju na Floridi potrdili skupne cilje za dosego miru. Kljub temu so pogajanja o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označena kot zahtevna. Razpravljali so o podrobnostih okvira, ki ga predlaga Washington za končanje vojne.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Voditelji Evropske unije so se sestali, da bi odločali o financiranju Ukrajine za leti 2026 in 2027, da bi ji omogočili nadaljevanje obrambe pred Rusijo. Belgija se upira posojilu Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi kapitulacija Ukrajine zaradi slabih odločitev EU neposredno ogrozila Poljsko. Voditelji EU so neuradno dosegli soglasje o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. Rusija je napadla Odesko in Čerkaško oblast.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe je izjavila, da ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da Rusija nima sposobnosti osvojiti Ukrajine, kaj šele Evrope. Pojasnila je, da ne podpirajo stališč EU in Nata, da Rusija načrtuje invazijo ali osvojitev Evrope.

Po srečanju s Kremljem so se ameriški predstavniki vrnili v ZDA, kjer jih čakajo novi pogovori z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal nadaljnje pogovore z ZDA.

Ukrajina je objavila celovit mirovni načrt, sestavljen iz 20 točk, ki je bil ustvarjen skupaj z Združenimi državami Amerike. Načrt naj bi postal temeljni dokument za končanje vojne.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Po peturnih pogovorih v Kremlju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevom Witkoffom, ni prišlo do napredka glede mirovnih pogajanj o Ukrajini. Nemška diplomacija je ocenila, da Rusija ne pristopa resno k pogajanjem, Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa so Putina obtožili blefiranja in zavlačevanja. Po poročanju BBC, Putin trenutno ni pripravljen podpisati mirovnega sporazuma.

Med ponovnim srečanjem z Emmanuelom Macronom v Parizu je Volodimir Zelenski izpostavil tri ovire za končanje vojne z Rusijo: ozemeljsko celovitost, suverenost in varnostna jamstva. Macron je obljubil nespremenjeno podporo Francije Ukrajini in napovedal nove sankcije proti Rusiji. Kremelj je potrdil, da se bo Steve Whitkoff v torek sestal z Vladimirjem Putinom.

Volodimir Zelenski se je sestal z evropskimi zavezniki v Londonu, da bi okrepil pogajalsko izhodišče Ukrajine v prizadevanjih za končanje konflikta z Rusijo. Srečal se je z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije, kjer so razpravljali o načinih za dosego miru, vendar dosedanja pogajanja niso prinesla večjega napredka. Keir Starmer je gostil Zelenskega v Londonu.