Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt.
Kronologija dogodkov
9. dec. 2025 :Ruska vztrajnost pri vojaški agresiji in diplomatska blokada.Rusija je že decembra 2025 jasno nakazala, da ni pripravljena na mirovni sporazum in da bo na morebitno napotitev evropskih sil odločno odgovorila. Zunanji minister Sergej Lavrov je takrat opozoril, da bi bila uporaba ruskega premoženja ali napotitev enot razumljena kot sovražno dejanje, medtem ko je Slovenija prek ministrice Tanje Fajon v Varnostnem svetu ZN pozivala k brezpogojnemu premirju.
30. jul. 2025 :Stopnjevanje napadov in tehnološka vojna.Julija 2025 so se boji intenzivirali z ukrajinskimi napadi z droni na rusko ozemlje in ruskimi povračilnimi raketnimi napadi na ukrajinska vadbišča. To obdobje je zaznamovalo tudi iskanje novih sredstev za obrambo in težave Ukrajine pri naboru novih sil, kar je ustvarilo pritisk za zunanjo vojaško pomoč, ki ji Moskva zdaj ostro nasprotuje.
Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe.
Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.
Izjave
"Razporeditev vojaških formacij, objektov in infrastrukture zahodnih držav na ozemlju Ukrajine bomo obravnavali kot tujo intervencijo."
Marija Zaharova
"Vse takšne formacije in objekti bodo obravnavani kot legitimna vojaška tarča oboroženih sil Ruske federacije."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. Morebitni napadi na sile zavezniških držav bi lahko aktivirali kolektivno obrambo, kar bi Slovenijo potegnilo v neposreden vojaški konflikt. Kot država, ki zagovarja mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava, Slovenija pozorno spremlja vsako zaostrovanje retorike med jedrskimi velesilami.
Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.
Ruska zračna sila je izvedla več napadov na ukrajinska mesta. Medtem je Rusija omilila svoje ozemeljske zahteve v Ukrajini, kar kaže na morebitno spremembo strategije ali ciljev v konfliktu.
Vladimir Putin je podpisal odlok, ki spreminja program preselitve v Rusko federacijo, s čimer olajšuje preselitev državljanom Moldavije, Ukrajine, Belorusije in Kazahstana. Leta 2024 je ta mehanizem uporabilo le 31.700 ljudi, kar je najmanj v zadnjih letih. Hkrati ruski zračni napadi v Ukrajini ciljajo na civiliste, kar kaže na Putinovo željo po priključitvi države Rusiji.
Ukrajinska vojska je po lastnih navedbah napadla naftno rafinerijo v ruski Samarski oblasti, kar je povzročilo požare. Ruska vojska pa je po uradnih podatkih izvedla močan napad na rudnik premoga v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk.
Kremlj je sporočil, da ruske enote na fronti v Ukrajini nenehno slišijo tuje jezike in napovedujejo, da bodo uničile tuje borce, ki se borijo na strani Ukrajine. Rusija trdi, da se proti njenim silam bori veliko tujih borcev.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da mora Ukrajina odločiti o usodi svojih vojakov, ki so obkoljeni, in dodal, da ruska vojska ne bo ovirala dostopa medijev na ta območja. Medtem pa se nadaljujejo spopadi v vzhodni Ukrajini, kjer ruske sile napredujejo proti strateško pomembnemu mestu Pokrovsk. Po nekaterih poročilih naj bi bilo v okolici Krasnoarmejska in Dimitrova obkoljenih več deset ukrajinskih bataljonov. Politologi menijo, da ZDA ne želijo popolnoma uničiti odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine, medtem ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej zahteva orožje, vendar bi lahko kmalu zmanjkalo vojakov za uporabo.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. Morebitni napadi na sile zavezniških držav bi lahko aktivirali kolektivno obrambo, kar bi Slovenijo potegnilo v neposreden vojaški konflikt. Kot država, ki zagovarja mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava, Slovenija pozorno spremlja vsako zaostrovanje retorike med jedrskimi velesilami.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
