APDEJT.si

V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.

Po poročilih ESPN se je Bela hiša odzvala, da bi bilo 'čudovito', če bi se novi stadion ekipe Washington Commanders imenoval po Donaldu Trumpu. Stadion naj bi imel 65.000 sedežev, njegovo odprtje pa je predvideno za leto 2030.

Hrvaška vlada je napovedala uvedbo posebnih ukrepov zaradi incidentov, ki so se zgodili med Dnevi srbske kulture v Splitu in Zagrebu. V Splitu so se pojavili grafiti s sovražno vsebino, v Zagrebu pa so maskirani huligani poskušali vdreti v Srbski kulturni center. Napovedan je bil tudi protest navijaške skupine Torcida v podporo aretiranim po incidentu v Splitu. Policija naj bi preventivno zagotavljala varnost prihodnjih dogodkov srbske manjšine, da bi preprečila provokacije in izgrede.

Milorad Pupovac, predsednik SDSS in poslanec v hrvaškem saboru, je za Hrvatski radio izjavil, da so institucije srbske skupnosti in vsi dogodki te skupnosti pod policijsko zaščito. V Splitu je potekal protest, na katerem so bili prisotni tudi znani obrazi.

Nikola Grmoja je nasledil Boža Petrova na mestu predsednika stranke Most. Grmoja je napovedal, da bo stranka še naprej poudarjala pomen Hrvaške, njenih ljudi, vrednot, družine in otrok. Izpostavil je tudi boj za hrvaško in krščansko identiteto ter zaščito otrok in mladih pred "woke ideologijo" in "LGBTIQ projektom".

Sindikat znanosti je zahteval odstavitev ministra za notranje zadeve Davorja Božinovića zaradi njegove izjave, da navijaška skupina Torcida ne potrebuje prijaviti protestov. Sindikat meni, da je takšna izjava protipravna, neprofesionalna in diskriminatorna. Napovedali so, da dokler bo Božinović minister, ne bodo več prijavljali niti zagotavljali varnosti na protestih.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je v vojni med Izraelom in Hamasom umrlo več kot 69.000 Palestincev, večinoma civilistov, in bilo ranjenih več kot 170.000.

Loris Peršurić, saborski zastopnik in župan Poreča, je bil na 40. izbornem saboru v Novigradu izvoljen za novega predsednika IDS-a. Prejel je skoraj 80 odstotkov glasov delegatov, medtem ko je njegov protikandidat Valter Boljunčić dobil 20 odstotkov. Hkrati je bilo odločeno, da Ivan Jakovčić ne bo več častni predsednik stranke.

Hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu, Stephen Nikola Bartulica, je v Zagrebu izjavil, da si woke ideologija prizadeva za svet z manj otroki, kar naj bi zelena levica poskušala doseči z vsiljenim spolnim preobratom v šolah. Bartulica je napovedal težko bitko pred Evropo in pohvalil starše, ki se upirajo temu, kar meni, da je vprašljivo in škodljivo.

Nekdanji ameriški predsednik Joe Biden je kritiziral svojega naslednika Donalda Trumpa. Biden je dejal, da Trump ne ruši samo vzhodnega krila Bele hiše, temveč tudi ameriško demokracijo. Kritika se nanaša na Trumpovo gradnjo dvorane za bal na vzhodnem krilu Bele hiše, kar je Biden označil za simbol njegovega predsedovanja.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je po protestih v Splitu pozval premierja Andreja Plenkovića, naj vzpostavi ustavno-pravni red na Hrvaškem ali odstopi. Obtožil ga je koketiranja z ekstremno desnico. HDZ se je na te obtožbe ostro odzval. Župan Splita, Ivica Puljak, pa je komentiral, da protestnikom ni uspelo.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je pozval k zmanjšanju napetosti v družbi, še posebej v kontekstu dogodkov, povezanih z srbsko manjšino in protestom v Splitu. Jandroković je pozval levico k zmanjšanju agresivnega govora in obtoževanja, da so vsi ustaši. Kritiziral je tudi tiste, ki pozivajo k nasilju.

V Zagrebu je prišlo do incidenta ob odprtju razstave 'Efemeris - legat Dejana Medakovića' v Srbskem kulturnem centru, ko je skupina zamaskiranih moških izražala nostalgijo po NDH. Policija jih je razgnala. Srbsko kulturno društvo Prosvjeta je ostro obsodilo poskus preprečitve Dnevov srbske kulture in poudarilo, da ne bodo odstopili od svojih prizadevanj.

Združene države Amerike so Madžarski odobrile enoletno izjemo od ameriških sankcij, ki so povezane z uporabo ruske nafte in plina. Odločitev je sledila po tem, ko se je madžarski premier Viktor Orban zavzel za izjemo. Predsednik Trump je že prej nakazal, da bo pretehtal izjemo zaradi težav Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ostro kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegovih izjav o možnosti, da bi srbsko orožje končalo v Ukrajini. V Moskvi so izrazili zmedo in namignili na možnost obstoja dveh predsednikov v Srbiji. Zaharova je zavrnila namigovanja, da bi ruski vojaki lahko izgubili življenja zaradi srbskega orožja.

Srbska skupščina je sprejela poseben zakon, ki omogoča rušenje arhitekturnega spomenika v Beogradu, poškodovanega v Natovem bombardiranju leta 1999. S tem je stavbi odvzeta zaščita kulturnega spomenika, kar odpira pot za gradnjo luksuznega poslovno-hotelskega kompleksa, ki naj bi ga izvajala družina nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Predsednik Hrvatskega narodnega sabora (HNS) BiH, Dragan Čović, je izjavil, da je Evropska unija odprla vrata Bosni in Hercegovini, ter da bi bila naivnost, če država te priložnosti ne bi izkoristila. Poudaril je, da bo Svet ministrov sprejel odločitev o glavnem pogajalcu.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

ZDA so po Izraelu postale druga država, ki je zavrnila udeležbo v razpravi ZN o stanju človekovih pravic v državi. ZDA niso posredovale nacionalnega poročila pred srečanjem delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ki je uradno zabeležila 'nesodelovanje' Washingtona.

Danska vlada je napovedala, da bo sprejela zakon, ki bo prepovedal dostop do družbenih omrežij osebam, mlajšim od 15 let. Ta politični dogovor sledi podobnemu ukrepu v Avstraliji in si prizadeva zaščititi dobrobit otrok, ki so izpostavljeni negativnim vplivom družbenih omrežij. Starši bodo imeli možnost odobriti dostop do platform otrokom, starejšim od 13 let.