Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

V Glasgu so odigrali 449. izdajo legendarnega mestnega nogometnega derbija, znanega pod imenom Old Firm, na katerem je Rangers kot gost premagal Celtic z rezultatom 3:1. Tekma je bila zgodovinskega pomena, saj je ekipa Rangers z novo zmago prehitela svoje največje tekmece v skupnem številu zmag v medsebojnih obračunih. Rangers ima sedaj v svoji zbirki 172 zmag, Celtic ostaja pri 171, medtem ko se je 106 srečanj končalo brez zmagovalca. Čeprav se je srečanje za domače moštvo na stadionu Celtic Park začelo obetavno, so gostje v nadaljevanju pripravili preobrat in prevzeli pobudo na igrišču. Zmaga na enem izmed največjih svetovnih nogometnih derbijev Rangersu ne prinaša le treh točk v prvenstvu, temveč tudi prestižno vodstvo v več kot stoletje dolgem rivalstvu. To je bila ena izmed tistih tekem, ki znova potrjujejo poseben status škotskega nogometa v evropskem prostoru.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile v soboto izvedle operacijo, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah je bila akcija izjemno uspešna, ujeta zakonca pa se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je v telefonskem intervjuju za Fox News podrobneje pojasnil, da so ju z območja prepeljali s helikopterjem, ter izrazil zadovoljstvo nad potekom dogodkov. Aretacija pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale z ameriškimi sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in uvrstitvijo domnevnih narkokartelov, povezanih z Madurom, med teroristične organizacije. Čeprav so mediji poročali, da je bil ameriški predsednik med pogovori vidno utrujen, je ujetje Madura označil za »briljantno operacijo«, ki korenito spreminja geopolitično situacijo v Latinski Ameriki. Maduro se bo v New Yorku verjetno soočil s pravosodnimi postopki, ki so jih ZDA napovedovale že dalj časa.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno predlagal imenovanje Denisa Šmihala na položaj podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Šmihal, ki je pred tem opravljal dolžnosti obrambnega ministra in bil v preteklosti tudi predsednik vlade, bo po novem vodil strateško pomemben energetski resor. Predlog za njegovo imenovanje prihaja v času obsežne rekonstrukcije ukrajinske vlade, ki jo je predsednik napovedal za okrepitev ključnih državnih sektorjev. Prestrukturiranje v Kijevu vključuje premik Šmihala z obrambnega položaja, ki ga bo po predhodnih napovedih zasedel Mihajlo Fedorov. Ta kadrovska poteza je neposredna posledica širših prizadevanj Zelenskega za reorganizacijo obrambne in energetske politike države. Pričakuje se, da bo ukrajinski parlament o predlaganem imenovanju glasoval v kratkem, s čimer bi Šmihal uradno prevzel nove pristojnosti v vladi.

Nicolása Madura in njegovo ženo so aretirali v Caracasu in ju prepeljali v New York. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Maduro je na sodišču v New Yorku izjavil, da je nedolžen. V Caracasu potekajo množični protesti njegovih podpornikov, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Zelenski se je odzval z ironičnim komentarjem na aretacijo.

Več kot 50.000 gospodinjstev v jugozahodnem delu Berlina je v noči na soboto ostalo brez oskrbe z električno energijo zaradi obsežnega požara na ključni elektroenergetski infrastrukturi. Nemška policija in specializirane enote so nemudoma sprožile preiskavo dogodka, saj obstaja utemeljen sum, da je bil požar podtaknjen. Incident je povzročil precejšen kaos v nemški prestolnici, saj je izpad energije ohromil vsakdanje življenje in delovanje institucij. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na zbiranje dokazov na kraju požara, da bi ugotovili natančen vzrok in morebitne storilce. Čeprav odgovornosti za dejanje še ni prevzela nobena skupina, oblasti sum sabotaže obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti. Tehnične ekipe so se ves čas trudile vzpostaviti ponovno oskrbo, medtem ko je policija okrepila nadzor nad drugimi kritičnimi infrastrukturnimi vozlišči v mestu. Dogodek poudarja ranljivost sodobnih energetskih omrežij v urbanih središčih.

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za nedeljo, 4. januarja 2026, izdal vrsto opozoril zaradi napovedanih nevarnih vremenskih razmer, ki bodo zajele večji del države. V notranjosti Hrvaške meteorologi pričakujejo sneženje, medtem ko bodo obalna območja ob Jadranu pod vplivom obilnih padavin, neviht z grmenjem ter močnega vetra. Opozorila so bila izdana za osiješko, gospićko, reško, kninsko, splitsko in dubrovniško regijo, kjer lahko vremenske nevšečnosti povzročijo težave v prometu in pri oskrbi. Posebno nevarnost na severnem Jadranu predstavlja močan veter, v Dalmaciji pa se pripravljajo na intenzivne nalive, ki bi lahko povzročili lokalne poplave. Strokovnjaki opozarjajo prebivalce na previdnost, saj bodo razmere na cestah zahtevne, zlasti na prehodih med celinskim in obalnim delom države, kjer se bosta prepletala sneg in dež. Vremenska fronta je del širšega ciklonskega območja, ki se pomika čez regijo, kar sledi obdobju nestanovitnega vremena, ki je v preteklosti že povzročalo logistične težave v tem delu Evrope.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.