APDEJT.si

V Banjaluki je potekal poslovni forum "Srbija-Srpska", na katerem je sodelovalo več kot 100 gospodarstvenikov iz Srbije in Republike Srbske. Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je poudarila, da je cilj foruma povezovanje podjetnikov in odprava administrativnih ovir. Mesarovićeva je obiskala tudi livarno v Laktašima in izpostavila, da jo gospodarski rezultati Republike Srbske veselijo enako kot rezultati Srbije, kar kaže na zaupanje investitorjev v poslovno okolje Srpske. Med forumom sta bila podpisana tudi dva sporazuma z Republiko Srbsko za okrepitev sodelovanja.

Vladimir Putin je ponovno pozval k dialogu po tem, ko je Donald Trump preložil njun sestanek. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Leavitt, je izjavila, da srečanje med Trumpom in Putinom ni popolnoma izključeno.

Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je ostro obsodil zadnji primer femicida, v katerem je bila ženska najdena mrtva v gozdu, medtem ko so truplo njenega moža, ki naj bi jo ubil in nato storil samomor, našli v stanovanju v Zagrebu. To je že deseti primer umora ženske s strani bližnje osebe v letošnjem letu na Hrvaškem.

Hrvaški poslanec Marin Miletić (Most) je predlagal, da bi vse poslance v saboru enkrat letno nenapovedano testirali na droge. S tem bi, po njegovem mnenju, dokazali, da so "čisti" in bi bili zgled državljanom. Predlog je bil podan v četrtek.

ZDA so uvedle sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil zaradi pomanjkanja zavezanosti Rusije k mirovnemu sporazumu za končanje vojne v Ukrajini. Finančni minister ZDA, Skot Besents, je napovedal sankcije proti družbama. Evropska unija je sprejela prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Hrvaška vlada naj bi do konca meseca sprejela odločitev o minimalni bruto plači, ki bo v prihodnjem letu znašala 1050 evrov. To je v Bruslju napovedal premier Andrej Plenković, ko je komentiral pogovore med sindikati in delodajalci o minimalnih plačah.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Predsednik Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Lukoilu in Rosneftu zaradi financiranja vojne v Ukrajini. EU je prepovedala ruski LNG. Finska poziva Trumpa, naj Ukrajini dovoli uporabo raket Tomahawk proti Rusiji, saj naj bi bil to edini jezik, ki ga Rusi razumejo. To so prve sankcije proti Rusiji, ki jih je Trump uvedel po vrnitvi na položaj.

ZDA in Evropska unija so uvedle dodatne sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, s ciljem pritiska na Putina za mirovna pogajanja. Trump je odpovedal načrtovano srečanje s Putinom v Budimpešti, ker se mu je zdelo nesmiselno. Sankcije ZDA ciljajo na rusko naftno industrijo in jih ukrajinski strokovnjaki ocenjujejo kot hud udarec za Rusijo. Zelenski je pozdravil nove sankcije.

Evropska unija je uvedla prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina, medtem ko so ZDA sankcionirale dve največji ruski naftni družbi zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije EU in ZDA kot zelo pomembne.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi neuspešnih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Trump je dejal, da pogovori s Putinom o Ukrajini "ne pripeljejo nikamor" in uvedel sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem, Rosneftu in Lukoilu. Trump je tudi pozval Zelenskega, da bi bil "bolj razumen".

ZDA so zaradi zavračanja Rusije, da bi ustavila vojno v Ukrajini, uvedle sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil. Trump je poudaril, da pogovori s Putinom ne vodijo nikamor in izrazil upanje, da bo Putin postal razumen po uvedbi sankcij. Napovedal je tudi, da bo za posredovanje prosil kitajskega predsednika Xi Jinpinga.

Po odpovedi srečanja z ruskim predsednikom Putinom se je ameriški predsednik Trump sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Rutte je pohvalil Trumpova prizadevanja za prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu in se strinjal z njegovo odločitvijo, da Ukrajini ne dobavi raket Tomahawk v vojni z Rusijo. Trump je tudi izjavil, da so ameriške tarife pripomogle k reševanju petih ali šestih vojn, vključno z vojnami med Indijo in Pakistanom.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na srečanju Berlinskega procesa v Londonu izjavil, da je Bosna in Hercegovina zelo blizu začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Dodal je, da je treba urediti še nekaj podrobnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je branil svoje izjave o urbanih migracijah, rekoč, da se Evropejci bojijo gibati po javnih prostorih zaradi migrantov, ki ne spoštujejo zakonov. V Londonu je zaostril svojo retoriko in opozoril, da tuji državljani brez ustreznih dovoljenj za bivanje povzročajo težave v Nemčiji.

Upokojeni vrhbosanski nadškof kardinal Vinko Puljić je obsodil odločitev zagrebške mestne skupščine o preimenovanju ulice, ki je nosila ime po nekdanjem vrhbosanskem nadškofu Ivanu Šariću. Puljić je zagrebško oblast označil za rigidno levo in projugoslovansko, pri tem pa trdi, da ni dokazov o Šarićevem sodelovanju z ustaškim režimom. Na kardinalove izjave se je odzvala tudi Orešković, ki je poudarila zmago nad mračno ideologijo.

Po napadu na Milana Bogdanovića pred Narodno skupščino v Beogradu se je predsednik Aleksandar Vučić pridružil zbranim občanom, ki so izražali podporo ranjenemu. Vučić je ob tem izjavil, da je prostor pred skupščino postal simbol odpora in svobode, ter poudaril, da morajo ohraniti mir.