Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so izbruhnili protesti in proslave. V Houstonu so nekateri Venezuelci proslavljali zajetje predsednika Madura, medtem ko so bili drugi negotovi in so nasprotovali. V New Yorku so prišlo do spopadov med Venezuelci in protestniki, ki so podpirali Madura. Trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka, s čimer se je v največjem ameriškem mestu začelo obdobje, ki ga sam opisuje kot novo dobo demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki bo vodil to svetovno metropolo. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je ob navzočnosti desettisočglave množice zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, pri čemer je Mamdani roko položil na dva korana. V svojem nagovoru je obljubil "drzno in širokopotezno" vodenje mesta, osredotočeno na delavski razred, cenovno dostopna stanovanja in omejevanje vpliva velikega kapitala z Wall Streeta. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovalo več simbolnih in vsebinskih potez. Že v prvih urah mandata je preklical vrsto izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Med njimi je bil tudi sporni ukaz, ki je prepovedoval diskriminacijo Izraela pri javnih naročilih. Mamdani je svojo zavezanost javnemu prometu izkazal s simbolično zasebno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, prvi delovni dan pa je začel s potjo na delo z običajno linijo podzemne železnice iz Queensa. Njegov vzpon in napovedana politika "Zohranomike" sta že sprožila ostre odzive konservativnih krogov, ki mu očitajo uvajanje kolektivizma, medtem ko progresivno krilo demokratske stranke v njegovi zmagi vidi model za prihodnost ameriške politike.

Zohran Mamdani je na zgodovinski slovesnosti v mestni hiši uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Prisego je pred dvema izvodoma Korana vodil neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders, dogodek pa so pospremili nastopi glasbenikov Lucy Dacus in pandžabskega umetnika Babbuliciousa. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je v svojem nagovoru napovedal korenite socialne in politične pobude, s katerimi se želi spopasti z izzivi delavskega razreda v mestu. Svečana zaprisege na postaji Old City Hall predstavlja vrhunec političnega vzpona 34-letnega politika južnoazijskega porekla, ki je v volilni kampanji premagal uveljavljena imena ameriške politike. Nova mestna administracija pod vodstvom Mamdanija se bo osredotočala na stanovanjsko problematiko in javne storitve, hkrati pa predstavlja neposredno opozicijo politiki republikanskega tabora na nacionalni ravni. Izvolitev Mamdanija odmeva kot simbolna zmaga progresivnih sil v Združenih državah Amerike.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni nekdanji poslanec zvezne države New York, ki se politično opredeljuje kot demokratični socialist, je prisego opravil z roko na dveh koranih. Slovesnost, ki jo je vodil ameriški senator Bernie Sanders, je zaznamovala zgodovinski zasuk v politični krajini mesta, saj je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril pomen kolektivizma namesto individualizma. V svojem prvem nagovoru je novi župan poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom zaradi strahu pred oznako radikalnosti. Napovedal je obsežne reforme, namenjene izboljšanju položaja delavskega razreda in zniževanju življenjskih stroškov za prebivalce New Yorka. Čeprav so nekatere desničarske platforme in kritiki njegovo prisego na koranu označili za sporno, so podporniki na javni proslavi pozdravili njegovo zavezanost vključujoči in drzni politiki vodenja finančne prestolnice sveta.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je sprevrglo v tragedijo, ko je v baru Le Constellation na novega leta dan izbruhnil silovit požar. Po uradnih podatkih je življenje izgubilo najmanj 40 oseb, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Ogenj je zajel prizorišče, ko je bilo v njem polno mladih obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje zanetile iskrice s prskalic, ki so bile uporabljene med zabavo. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti vodstvu bara, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in kršitve varnostnih protokolov. Priče dogodka so opisovale kaotične prizore in obupne poskuse ljudi, da bi se rešili iz gorečega objekta. Gre za eno najhujših nesreč v zgodovini države, ki je pretresla tamkajšnjo javnost in sprožila vprašanja o požarni varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami. Lokalna policija še vedno preučuje prizorišče, medtem ko bolnišnice oskrbujejo številne ranjence z opeklinami in težavami zaradi vdihavanja dima.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

V letovišču Crans-Montana v švicarskem kantonu Valais je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ognjeni zublji so zajeli natrpan bar Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko so mladi obiskovalci praznovali prihod novega leta. Praznovanje se je v trenutku sprevrglo v tragedijo, ko se je ogenj iz kleti razširil po celotnem objektu, pri čemer so številni utrpeli hude poškodbe. Policijski poveljnik kantona Valais Frederic Gisler je na novinarski konferenci pojasnil, da identifikacija žrtev še poteka in da je celotna skupnost zaradi dogodka pretresena. Generalna tožilka Beatrice Pilloud je poudarila, da preiskovalci še niso mogli vstopiti v uničeno poslopje, zato vzrok požara še ni uradno potrjen, vendar pa so oblasti že izključile možnost morebitnega napada. Med žrtvami in poškodovanimi so številni tuji državljani, vključno s preživelimi iz Francije. Švicarska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona, je po svojem uspehu v svetovnem pokalu izrazila sožalje in napovedala, da bodo prihajajoče tekme posvečene spominu na žrtve te nesreče.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Švicarske oblasti so potrdile, da so ognjemetne fontane na steklenicah šampanjca najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Zaradi požara je umrlo 40 ljudi, 119 je bilo poškodovanih. Plameni so se hitro razširili, saj so zajeli strop, obložen s peno. Poškodovane so prepeljali v bližnje države.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci, med katerimi so prevladovali najstniki in mladi odrasli, praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel, saj so bile opekline pri mnogih žrtvah izjemno hude. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma iskreče se sveče, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so se preveč približale stropu lokala. Priča smo bili kaotičnim prizorom, ko se je praznično vzdušje v trenutku spremenilo v pekel, ogenj pa se je po prostoru razširil izjemno hitro. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, s katero bodo ugotavljali odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, hkrati pa so v državi razglasili petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zadnjih letih.