APDEJT.si

Poljska agencija za navigacijske službe je na zahtevo operativnega poveljstva oboroženih sil od 10. septembra do 9. decembra 2025 omejila zračni promet vzdolž meje z Ukrajino in Belorusijo. Rusija je zavrnila izjave Poljske in drugih evropskih držav o sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko kot "nič novega". Vladimir Putin je opozoril zahodne zaveznike Ukrajine pred pošiljanjem tujih vojakov v Ukrajino, rekoč, da bi to imelo hude posledice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bodo tuje enote, ki bi se pojavile v Ukrajini, legitimne tarče za rusko vojsko. Opozorilo je podal v času, ko se ZDA in Evropa pripravljata na povojno obdobje v Ukrajini. Hkrati NBS News poroča, da bi ZDA lahko prevzele vodilno vlogo pri nadzoru demilitariziranega območja v Ukrajini, ki bi ločevalo ruske in ukrajinske sile, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napotili več tisoč zahodnih vojakov. Emmanuel Macron je potrdil, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po vojni, kar naj bi državo pomirilo in odvrnilo Rusijo od nadaljnjih agresij. Zelenski je dejal, da je uskladil korake glede pristopnih pogajanj Ukrajine z EU s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija nadaljevala z boji, dokler ne bo dosegla svojih ciljev, če Ukrajina ne bo pristala na mirovni sporazum. Donald Trump je napovedal, da bo v prihodnjih dneh vodil nove pogovore o vojni v Ukrajini in nakazal možnost novih sankcij proti Rusiji. Potrjeno je bilo, da se bo Trump kmalu pogovarjal z Zelenskim, vendar trenutno ni načrtovanih neposrednih pogovorov s Putinom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Parizu izjavil, da so na mizi 'bistvena' varnostna zagotovila. Kljub temu se možnost srečanja med Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom z vsakim dnem zmanjšuje, predvsem zaradi obsežnih in vztrajnih ruskih napadov. Nizozemska je v Vzhodno Evropo napotila letala F-35 zaradi potencialne grožnje, vendar ni predvidena uporaba orožja.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Indonezijski minister Prabowo Subianto je predal prvo od dveh naročenih letal Airbus A400M vojski. Letalo je prispelo v letalsko bazo Halim Perdanakusuma v Džakarti. Drugo letalo A400M naj bi bilo dostavljeno leta 2026.

Po poročanju različnih virov, med drugim tudi Politica, je madžarski premier Viktor Orban spremenil svoje stališče in se strinjal, da ne bo več vetiral vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. Do spremembe naj bi prišlo po pogovorih z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo Ukrajina kmalu prejela "pogajalski sklop", kar bi pomenilo korak bližje k članstvu v EU. Medtem analitiki poudarjajo, da Orban kljub temu še vedno balansira med interesi Rusije in pritiskom ZDA, ter da njegovo soglasje še ne pomeni avtomatičnega vstopa Ukrajine v EU.

V Indoneziji potekajo množični protivladni protesti zaradi nasilja policije, korupcije in naraščajočih življenjskih stroškov, ki so zahtevali več življenj. Predsednik Prabowo Subianto je obljubil preklic ugodnosti zakonodajalcem in ukazal stroge ukrepe proti izgrednikom. V Indiji je policija zahtevala, da aktivist Manoj Jarange in njegova ekipa zapustijo Azad Maidan v Mumbaju, kjer protestirajo zaradi kvote za Marathe. V Avstraliji pa so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih so protestniki pozivali k upočasnitvi migracij.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Kim Jong-un je v Pjongjangu vodil slovesnost v čast vojakom, ki so se borili v Ukrajini na strani Rusije, in se spomnil ubitih. 101 vojak je bilo počaščenih kot herojev. Državni mediji so poročali o srečanju Kima z visokimi častniki, ki so se vrnili iz Rusije, kar je sprožilo ugibanja o koncu severnokorejske vojaške intervencije.

Poljska je aktivirala svoja letala zaradi grožnje z napadi z droni v sosednji Ukrajini. Incident, ko so ruski droni vstopili v poljski zračni prostor, je bil prvič, da so sile NATO neposredno zadele ruska letala. NATO je potrdil, da začenja novo vojaško kampanjo v podporo Poljski.

Izraelski napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi je sprožil odzive regionalnih voditeljev, ki bodo o tem razpravljali na vrhu v Katarju. Napad je dal Teheranu priložnost, da se predstavi kot branilec arabske suverenosti in palestinskega odpora. Uspeh napada je še vedno negotov, prav tako pa tudi prihodnost pogovorov s Hamasom. Strokovnjaki menijo, da je bil napad podprt s strani ZDA in vodi v dogovor o izpustitvi talcev.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.

Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.

Izraelska vojska je zaostrila obroč okoli mesta Gaza in začela ofenzivo. V izraelskem bombardiranju je bila prizadeta hiša sosedov fotografa Basharja Taleba. Civilna obramba je poročala o 48 smrtih zaradi izraelskih napadov in streljanj.