APDEJT.si

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v soboto izrazil zaskrbljenost nad naraščajočo nestabilnostjo v Siriji, zlasti po izbruhu spopadov v južni provinci Suwayda. Poudaril je "sumljiva" gibanja v več regijah in opozoril, da nekatere skupine poskušajo izkoristiti trenutne razmere. Fidan je ponovil turško zavezanost ohranitvi sirijske ozemeljske celovitosti in stabilnosti ter izrazil strah pred delitvijo države, pri čemer je poudaril, da je Turčija spremljala dejanja, ki bi lahko vodila v to smer.

Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi so propadla zaradi dveh ključnih vprašanj, ki ovirata dogovor med Hamasom in Izraelom. Kot poroča CNN, se državi ne moreta uskladiti glede pogojev izmenjave zapornikov ter časovnega okvira in načina umika izraelskih sil iz palestinske enklave. Hamas je posrednikom predložil dva podrobna predloga, ki naj bi razrešila ti sporni točki, vendar do dogovora še ni prišlo.

Združeno kraljestvo se pripravlja na zračni odmet humanitarne pomoči v Gazo, ki jo prebivalstvo "obupno potrebuje". Voditelji Pariza, Londona in Berlina so pozvali Izrael k takojšnjemu koncu humanitarne katastrofe v Gazi. Svetovni program za hrano (WFP) je opozoril na kritično situacijo.

Francosko vrhovno sodišče je v petek razveljavilo francoski nalog za prijetje sirskega predsednika Bašarja al-Asada, ki je bil izdan zaradi domnevnih smrtonosnih kemičnih napadov leta 2013. Sodišče je odločilo, da predsednik države uživa imuniteto, tudi v primeru vojnega zločina, kar pomeni, da Asada ne bo mogoče preganjati na podlagi tega naloga med njegovim mandatom.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je potrdil zavezo ZDA k podpori Sirije za doseganje blaginje in stabilnosti. Francija in ZDA so ponovno potrdile skupne cilje za Sirijo, pozvale k politični tranziciji in zagotovile svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in stabilnosti države. V skupni operaciji ameriške vojske in sirske vlade je bil v severni Siriji ubit vodja IS.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Kremljin je v petek izključil možnost srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pred septembrom. Kljub temu je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bo do srečanja med obema voditeljema sčasoma prišlo.

Po več kot 40 letih zapora v Franciji je bil libanonski aktivist Georges Ibrahim Abdallah izpuščen in se je vrnil v domovino. Njegov prihod v Bejrut je pozdravilo več deset podpornikov, med katerimi so nekateri mahali z zastavami Palestine ali Libanonske komunistične partije, kar je nakazovalo njegov junaški sprejem.

Agencija ZN za pomoč v hrani je poročala, da skoraj tretjina prebivalcev Gaze "dneve ne je", kar kaže na "nove in presenetljive ravni obupa". Podhranjenost narašča, pri čemer 90.000 žensk in otrok nujno potrebuje zdravljenje.

Združene države so odpoklicale svojega odposlanca za Bližnji vzhod in njegovo ekipo iz Dohe po propadu pogajanj o premirju s Hamasom, za kar Washington krivi palestinsko skupino. Medtem globalni mediji, kot je britanski Daily Express, vse bolj opozarjajo na hudo humanitarno krizo v Gazi, kjer narašča število žrtev zaradi stradanja. Izrael medtem za pomanjkanje hrane v Gazi obtožuje ZN, češ da zavračajo dostavo številnih tovornjakov s pomočjo, ki čakajo na prehodu Kerem Šalom, s čimer naj bi Hamas ponovno pridobil nadzor nad distribucijo pomoči. Pod pritiskom EU je Izrael sicer dovolil vstop pomoči iz Egipta in Jordanije.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

Libanonski minister za gospodarstvo in trgovino je ostro obsodil napade na nekatere pekarne in mline, pri čemer je poudaril pomen sektorja za varnost preskrbe s hrano. Premier je izrazil podporo prizadetim podjetjem. Medtem je Irak pretresla politična in gospodarska kriza, povezana z obnovo sedeža Federal Reserve, pri čemer naj bi Donald Trump in njegovi zavezniki pritiskali na Federal Reserve glede obrestnih mer. V Bagdadu so napovedani protesti zaposlenih v iraški meteorološki in seizmološki upravi zaradi domnevnega slabega vodenja in upravnih krivic, kar bi lahko povzročilo delno ustavitev dela. Poleg tega v Iraku potekajo pozivi k opustitvi sporazuma s Kuvajtom o خور عبد الله, pri čemer naj bi 200 parlamentarcev podprlo preklic sporazuma, načrtovani pa so tudi množični protesti. V Libanonu je nekdanji zunanji minister Abdullah Bou Habib preminul, kar je sprožilo razprave o njegovi diplomatski in politični karieri. Libanonska pevka Elissa je izrazila razočaranje nad novim mandatom, medtem ko je bila predstavljena knjiga o "pozitivni in aktivni nevtralnosti ter obrambni politiki", ki jo je napisala Nicole Touma in Ghassan Hanna.

Ameriški proizvajalec avtomobilov Tesla je v zadnjem finančnem poročilu zabeležil nadaljnje padanje prihodkov in dobičkov, kar je deloma posledica vpletenosti izvršnega direktorja Elona Muska v politiko. Podjetje je opozorilo, da bo novi davčni zakon predsednika Donalda Trumpa še poslabšal položaj. Medtem se svetovni gospodarstvi nahajajo v negotovem položaju, kar potrjujejo znaki, kot so padec dolarja, rast cen zlata, naraščajoči svetovni dolg in število vojaških konfliktov, kar nakazuje na možnost nove svetovne gospodarske krize ali recesije.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je razsodilo, da so države, prizadete zaradi podnebnih sprememb, upravičene do odškodnine. Sodišče je globalno segrevanje označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo" ter poudarilo, da imajo države pravno zavezo, da se zoperstavijo podnebnim spremembam in sodelujejo pri zmanjševanju emisij. Kršitve teh obveznosti bi pomenile mednarodno protipravno dejanje.

Iran je privolil v obisk tehnične ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v prihodnjih tednih. Ta obisk sledi napadom ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem je namestnik iranskega zunanjega ministra zagrozil z izstopom Irana iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) pred srečanjem z EU, ki je svarila pred ponovno uvedbo sankcij. Iranski predsednik je izrazil pripravljenost države na vojno z Izraelom in dvom o premirju. Iran je tudi poročal o napetih srečanjih svoje vojske z ameriško vojaško ladjevjem v Omanskem zalivu, pri čemer je Iran domnevno ukazal ameriški rušilki spremeniti smer.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Francija je pozvala Izrael, naj omogoči vstop tujim novinarjem v oblegano Gazo, s čimer se pridružuje naraščajočim opozorilom o lakoti po 21 mesecih vojne. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je poudaril potrebo po neodvisnem novinarskem dostopu za dokumentiranje dogajanja. Evropska unija je prav tako pozvala k nujni dostavi humanitarne pomoči v Gazo, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila slike umorjenih civilistov med razdeljevanjem pomoči za 'nevzdržne'. Sindikat novinarjev AFP je opozoril, da so njihovi kolegi v Gazi ogroženi zaradi lakote, in pozval k nujnemu posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je naročil umik Združenih držav Amerike iz Unesca, saj je organizacijo Združenih narodov obtožil, da sprejema politike, ki so sovražne do Amerike in Izraela, ter da spodbuja pristranskost do Izraela.

Predsednik iraškega Kurdistana, Nechirvan Barzani, se je pojavil kot ključni posrednik v diplomatskih prizadevanjih za rešitev položaja sirskih Kurdov. Barzani poskuša najti srednjo pot za sirijske Kurde, medtem ko se krepijo diplomatska prizadevanja med ključnimi regionalnimi in mednarodnimi akterji. Istočasno je Turčija izjavila, da bo neposredno posredovala, da bi preprečila kakršen koli poskus delitve Sirije in vsakršno avtonomijo militantnih skupin.

Svetovni program za hrano (WFP) je sporočil, da je izraelska vojska streljala na lačne Palestince, ki so se poskušali približati konvoju pomoči na severu Gaze. Medtem sta Združeno kraljestvo in 25 drugih držav v skupni izjavi pozvali Izrael k ustavitvi vojne v Gazi in k takojšnji odpravi omejitev pretoka pomoči. Opozorili so tudi, da je izraelski model zagotavljanja pomoči nevaren in spodbuja nestabilnost ter izrazili nasprotovanje kakršnim koli demografskim ali geografskim spremembam na palestinskih ozemljih. Posebej so poudarili, da bi izvedba načrta naselitve E1 razdelila palestinsko državo.