APDEJT.si

Italijanski minister za kulturo, Gennaro Sangiuliano, je v senatu potrdil, da v letu 2025 ne bo rezov v financiranje kinematografije, saj bo na voljo 696 milijonov evrov. Ministrstvo aktivno preverja upravičenost do davčnih olajšav (tax credit) za približno 200 filmskih del v vrednosti 350 milijonov evrov, pri čemer generalna direkcija intenzivno ocenjuje ustrezne dokumentacije.

Avtomobilski velikan Stellantis je v prvem polletju zabeležil 13-odstotni padec prihodkov. Pričakuje se, da bodo dajatve v letu 2025 podjetju povzročile stroške v višini 1,5 milijarde evrov. Izvršni direktor Filosa je napovedal, da bo posodobitev strateškega načrta predstavljena v začetku leta 2026. Kljub izzivom podjetje pričakuje postopno izboljšanje prihodkov in enomestno rast dobičkonosnosti v letu 2025.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved gospodarske rasti za Italijo v letu 2025 na 0,5 odstotka, medtem ko je za leto 2026 potrdil 0,8-odstotno rast. Globalna inflacija naj bi se leta 2025 znižala na 4,2 odstotka, leta 2026 pa na 3,6 odstotka, kar je skladno z aprilskimi napovedmi. IMF predvideva, da bo svetovna rast leta 2025 dosegla 3 odstotke.

V Angoli, zlasti v Luandi, so izbruhnili nasilni protesti zaradi vladne podražitve goriva, ki so zahtevali štiri smrtne žrtve. Uradne oblasti poročajo o več kot 500 aretacijah, medtem ko drugi viri omenjajo več kot 100 aretacij. Med izgredi je bilo uničenih tudi 20 avtobusov.

Italijanski minister za kulturo, Gennaro Sangiuliano, je v senatu potrdil, da za kinematografijo ne bo rezov sredstev. Poudaril je, da se je javna podpora sektorju eksponentno povečala, in sicer s približno 250 milijonov evrov leta 2016 na 746 milijonov evrov leta 2023. Za leto 2024 je predvidenih 696 milijonov evrov, enako vsoto pa je potrdil tudi za leto 2025. Minister je izpostavil potrebo po preglednosti in odgovornosti pri porabi sredstev ter napovedal, da ne bo več podpore za 'filme duhov', ki nikoli ne ugledajo luči sveta.

Mednarodni denarni sklad (MDS) je izboljšal svoje napovedi globalne gospodarske rasti za leto 2025 na 3%. Tudi projekcija za naslednje leto je bila izboljšana na 3,1%, deloma zaradi umiritve trgovinske vojne.

Italijanska desnica je podprla podaljšanje roka za obvezno zaposlitev začasnih delavcev prek agencij s treh na štiri leta, medtem ko so stranke M5s, Pd in Avs odločno protestirale, češ da to spodbuja negotovost zaposlitve. Predlog je bil predstavljen kot amandma k odloku o gospodarstvu v senatu.

Dogovor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o 15-odstotnih carinah je sprožil zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (CES), ki Evropsko komisijo poziva k sprejetju ukrepov za zaščito delavcev in dohodkov. CES dogovor označuje kot močno neuravnoteženega. Omenjeni sporazum hkrati povzroča razkol med državami članicami EU in je razjezil levico. Medtem ko se španski premier Sánchez brani pred napadi stranke Podemos, v Franciji govorijo o "podreditvi", v Nemčiji pa se bojijo gospodarskega vpliva. Madžarski premier Orbán dogovor pozdravlja, medtem ko predsednica Evropske komisije von der Leyen ostaja v središču pozornosti.

Ustavno sodišče v Italiji je razglasilo za neustavno omejitev plač javnih uslužbencev na 240.000 evrov letno. Ta omejitev, ki je bila uvedena leta 2011 z odlokom "Salva Italia" vlade Monti, in leta 2014 kot začasen ukrep, bo morala biti ponovno opredeljena z novim dekretom. Plače javnih uslužbencev se bodo po odločitvi sodišča ponovno določale glede na plačo prvega predsednika.

ZDA so objavile sklenitev trgovinskega sporazuma z EU, ki vključuje 15-odstotno carino na blago iz EU, kar je BBC opisal kot rezultat "težkih pogajanj". Sporazum je sprožil močan odpor evropskih podjetij, medtem ko je drža von der Leyenove izzvala posmeh uporabnikov. Specifične podrobnosti dogovora so ključne, saj so pretekla pogajanja vselej bila na robu propada. Hkrati se je ameriški trgovinski primanjkljaj z blagom v juniju zmanjšal bolj od pričakovanj, kar odraža splošen upad uvoza.

Enajst držav članic Evropske unije, med njimi tudi Italija, je na Evropsko komisijo naslovilo poziv za čimprejšnjo predložitev predloga novega okvira za trgovinsko zaščito, namenjenega boju proti škodljivim učinkom prevelikih zmogljivosti v jeklarski industriji. Ta okvir naj bi stopil v veljavo najkasneje 1. januarja 2026. Pobuda je rezultat zaskrbljenosti zaradi pritiskov na evropski jeklarski sektor.

Novi članki razkrivajo, da je bil dogovor med Evropsko komisijo in ZDA glede carin političen in ne pravno zavezujoč. Francoska vladna predstavnica Sophie Primas je poudarila, da je treba nadaljevati pogajanja. Donald Trump naj bi pogoje glede carin narekoval Ursuli von der Leyen in Evropski uniji. Dogovor predvideva 15-odstotne carine na evropski izvoz v ZDA in vključuje avtomobilsko industrijo, farmacijo in luksuzne izdelke.

Finančna straža Videm je v operaciji "Carta bianca" identificirala 14 kitajskih posameznikov, ki so bili vpleteni v izdajanje in uporabo lažnih računov za neobstoječe transakcije. Skupni znesek goljufije presega 50 milijonov evrov. Primer so predali pristojnim pravosodnim organom.

Avtomobilski proizvajalec Stellantis je obnovil svoje finančne napovedi in za leto 2025 pričakuje rast prihodkov ter nizko enomestno profitabilnost. Predhodno je podjetje napovedovalo, da bodo dajatve imele za 1,5 milijarde evrov vpliva. Filosa je izjavil, da bo leto 2025 težko, vendar pričakujejo nenehno izboljšanje. To nakazuje na optimističen pogled podjetja, kljub predvidenim izzivom in vplivu carin.

Nedavno sklenjen trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki vključuje 15-odstotne carine na izbrane evropske izdelke, je povzročil val polemik in zaskrbljenosti. Medtem ko je bil dogovor sprejet kot alternativa trgovinski vojni, analitiki in mediji, zlasti iz Francije in Italije, opozarjajo, da bi lahko neravnovesje v sporazumu dolgoročno škodilo evropskemu gospodarstvu, kar je sprožilo razprave o šibkosti Evrope kot globalne sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove priseljenske omejitve in povišanje carin, kar je povzročilo različne odzive v medijih. Medtem ko evropski tisk, kot je ilfoglio.it, poudarja nerešena vprašanja med Trumpom in EU glede carin, elperiodico.com spremlja v živo dogajanje okoli deportacij in carin. Francoski ladepeche.fr poroča, kako ameriški tisk pozdravlja dogovor z Evropsko unijo kot 'najmanj slabo' rešitev, kljub delni razočaranosti v evropskih političnih krogih.

Nova trgovinska ureditev med ZDA in EU je sprožila številne kritike po Evropi, saj jo nekateri označujejo za kapitulacijo ali podreditev ameriškim zahtevam. Analiza študije Svimez je pokazala, da bi Toskana lahko izgubila milijardo evrov zaradi novih carin, kar bi zmanjšalo regionalni izvoz v ZDA za 13 odstotkov. Strokovnjaki za govorico telesa so medtem ocenili, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na skupni tiskovni konferenci s Trumpom delovala napeto in nelagodno. Poleg carin se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu dogovora na evropsko suverenost in njeno pripravljenost na morebitne konflikte.

Federal Reserve je ohranila obrestne mere, kar je poglobilo razkol med predsednikom Trumpom in predsednikom Powelom. Medtem naj bi CIA in ministrstvo za pravosodje objavila dokaze, ki vpletajo Clintonovo, Comeyja in Brennana v prevaro z Rusijo, Ron Paul pa je za predsednika Feda predlagal 'nikogar'. Poleg tega so se pojavile obtožbe, da so George Soros in 'pokvarjeni demokrati' vplivali na ameriško pravo. Pam Bondi je odstavila dva visoka uradnika ministrstva za pravosodje zaradi nesoglasij glede izvrševanja združitev, medtem ko je preiskovalna novinarka Vicky Ward podrobno opisala vlogo Trumpove mreže v Epsteinovi pogodbi o priznanju krivde. Novi trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil v Evropi označen kot kapitulacija in ponižanje, zlasti zaradi 15-odstotnih carin za EU, medtem ko ZDA večinoma izvažajo brezcarinsko.

Dogovor o carinah med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, ki je bil dosežen konec tedna, predstavlja pomembno zmago za predsednika Donalda Trumpa. Evropska unija naj bi z dogovorom priznala neizogibnost carin in se strinjala z njihovo uvedbo v višini 15 % na večino izdelkov iz EU. Nekateri mediji, kot je Okdiario.com, pa opozarjajo, da bi lahko regulacija v EU stala njena tehnološka podjetja 100 milijard evrov, kar postavlja pod vprašaj, kdo so pravi zmagovalci dogovora.

Portugalska in italijanska poročila razkrivajo kritike glede sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki uvaja 15-odstotne carine na evropsko blago, izvoženo v ZDA. Portugalska stranka Chega in njen vodja André Ventura menita, da je dogovor slab za Evropo, krivdo pa pripisujeta šibkemu evropskemu bloku in njegovim voditeljem ter Evropski komisiji. Italijanski časnik Il Manifesto dodaja, da Evropa plačuje dvakrat zaradi carine in dolarja, kar označuje kot nesimetrično menjavo, kljub trditvam o vzajemnosti.