APDEJT.si

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

Evropska unija je ustavila izplačilo 1,5 milijarde evrov pomoči Ukrajini, ki je del širšega sklada v višini 4,5 milijarde evrov. Razlog za zamrznitev naj bi bila nezadostna raven dobrega upravljanja in ukrepi proti korupciji v Ukrajini, kot poroča New York Times. Medtem pa so cene nafte v ponedeljek zabeležile rast, kar je posledica nedavnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Ukrajina je z droni zadela rusko tovarno elektronskega vojskovanja Signal Radio Plant, ki je ključna za proizvodnjo vojaške elektronike. Ob tem se je napetost med Rusijo in Natom povečala zaradi ruskih napadov na Ukrajino, kar je povzročilo preplah zavezniških lovcev v poljskem in drugem zračnem prostoru. Rusija se sooča s pomanjkanjem lastnih vojaških zalog in se vse bolj zanaša na strelivo iz Severne Koreje, medtem ko EU in ZDA sklepajo trgovinski sporazum, ki ga je nekdanji ruski predsednik Medvedjev označil za protiruskega zaradi možnega vpliva na ruski naftni in plinski sektor. Ukrajinske zračne sile so medtem sestrelile več sto ruskih dronov in raket.

Delegaciji Združenih držav Amerike in Kitajske sta v Stockholmu nadaljevali pogajanja o trgovinskih odnosih. Novinarske agencije so poročale o prihodu ameriške delegacije na lokacijo srečanja, kar nakazuje nadaljevanje dialoga med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma glede vprašanj carin.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je izjavil, da je bil s sporazumom med ZDA in EU o carinah preprečen začetek trgovinske vojne. Sporazum naj bi tako pomagal ohraniti stabilnost v mednarodni trgovini.

Manuel Manzoni, direktor VPS Italy, je obiskal poslansko zbornico v Italiji, kjer je poudaril, da je energetska tranzicija tako dolžnost kot priložnost za italijansko gospodarstvo. Srečanje, ki ga je promovirala poslanka Cristina Almici, je obravnavalo teme podjetništva, inovacij in blaginje. Medtem je poslanec Casasco iz stranke Forza Italia izpostavil potrebo po ciljanih ukrepih Evropske unije glede davkov, zlasti za sektorje, kot so zdravstvo in varnost, po dogovoru o znižanju davkov na 15 % z Japonsko in Kanado.

Predstavnik Fiom-Cgil je izrazil ostro nasprotovanje sporazumu med ZDA in Evropsko unijo glede davičnih dajatvah, ki bi po njegovem mnenju moral biti takoj ustavljen. Kot ključna razloga navaja, da bi sporazum legitimiral trgovinsko vojno ter obenem spodbujal selitev proizvodnje in deindustrializacijo Evrope, kar bi imelo negativne gospodarske, socialne in demokratične posledice za državljane EU.

Povpraševanje po hipotekarnih kreditih v Italiji ponovno narašča. Članek z iltempo.it poroča o tem trendu, medtem ko liberoquotidiano.it dodaja, da se povpraševanje vrača, a brez nadaljnjih podrobnosti v navedenem izrezku.

Ustavno sodišče je presodilo, da je nezakonita določba, ki je omejevala najvišje plače v javni upravi na 240.000 ali 255.000 evrov bruto letno. Odločitev sodišča pomeni, da se sedanje omejitve odpravljajo, kar bo verjetno ponovno uskladilo plače javnih uslužbencev s prejšnjimi, višjimi standardi.

Združene države Amerike so uvedle 15-odstotne dajatve na italijansko vino, kar predstavlja hud udarec za proizvajalce, zlasti za toskanski Brunello, ki ogroža podjetja in delovna mesta. V Italiji zaradi tega napovedujejo preusmeritev na azijske in druge trge. Medtem pa se v Ukrajini, glede na analizo Fabrizio Poggi za l'AntiDiplomatico, poglablja politična kriza, pri čemer avtor zavrača primerjave z "novo Majdanom" in napoveduje, da bo le rusko posredovanje lahko odstavilo ukrajinskega predsednika Zelenskega, saj dosedanje lokalne pobude niso dovolj za organizirano mobilizacijo.

Donald Trump je svetoval Keirju Starmerju, naj zniža davke in ustavi priseljevanje ter izrazil zaskrbljenost glede evropske priseljevalne politike in krize v Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral EU in Ursulo von der Leyen zaradi trgovinskega dogovora z ZDA. Trump je prav tako napovedal povečanje ameriške vpletenosti v konflikt v Gazi zaradi tamkajšnjega stradanja prebivalstva.

Donald Trump je dosegel pomembne zmage na področju trgovine in miru, kar potrjuje njegovo zavezanost agendi MAGA. Evropska unija se je uklonila pritiskom ZDA, kar je povzročilo oster odziv francoske vlade, ki je dan označila za »mračen« in »podreditev«. Med obiskom Škotske je Trump tudi izzval britanskega voditelja Keirja Starmerja glede stanja svobode govora v Združenem kraljestvu, kar je sprožilo bledo reakcijo Starmerja. Mediji so poročali o neprijetni situaciji, ko je Trump izpostavil pomisleke glede omejevanja svobode govora v Britaniji.

Donald Trump je zavrnil ponoven nadzor nad svojimi preteklimi povezavami z Jeffreyjem Epsteinom, kar je označil za 'potegavščino', in trdil, da ga zadeva ne zanima preveč, hkrati pa razkril, da je zavrnil vabilo na Epsteinov otok, medtem ko je Bill Clinton tja poletel 28-krat. Njegova administracija naj bi oškodovancem in davkoplačevalcem povzročila več kot milijardo dolarjev stroškov s kršenjem pravil o pomilostitvah. Bill Maher je priznal, da se je motil glede Trumpovih carin. Poročali so tudi, da se je Trump pritoževal, da mu je tajna služba oteževala goljufanje pri golfu. V gibanju MAGA so izbruhnili notranji spori, saj je Paul Dans, nekdanji direktor projekta 2025, izzval senatorja Lindseyja Grahama v primarnih volitvah, medtem ko so demokrati priznali, da so vedeli, da je zgodba o povezavah Trumpa z Rusijo lažna. Mike Collins, zaveznik Trumpa, se je vključil v boj za senatni sedež, ki ga imajo demokrati. Obrambni minister Pete Hegseth, ki je Trumpov favorit, se je soočil s kritikami zaradi neprevidne uporabe tajnih podatkov. Konzervativci so Trumpa kritizirali, da je s svojimi politikami naredil socializem privlačen. Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da je njegovo posredovanje pripeljalo do premirja med Kambodžo in Tajsko.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je na vrhu ZN o prehranskih sistemih v Adis Abebi napovedala, da bo Italija spodbujala izvoz afriških proizvodov na evropski trg. Ta poteza naj bi Italijo postavila v vlogo ključnega partnerja pri krepitvi afriških gospodarstev.

Španski premier Pedro Sanchez je izrazil podporo nedavno sklenjenemu sporazumu med EU in ZDA o daviščih, ki je bil dosežen med srečanjem z Donaldom Trumpom na Škotskem. Kljub temu je poudaril, da to počne "brez kakršnegakoli navdušenja". Na drugi strani je francoski evroposlanec David Cormand izrazil ostro kritiko sporazuma, češ da EU s tem ohranja odvisnost od "sovražnega partnerja" in ne pokaže želje po uveljavljanju svoje vloge kot vodilne svetovne trgovinske sile.

Newyorška borza je po nedavnem dogovoru med EU in ZDA o 15-odstotnih ameriških carinah na evropske izdelke odprla mešano. Medtem ko je EuroCommerce sporazum pozdravil kot vir predvidljivosti za podjetja in opozoril na nujnost ukrepanja Bruslja za krepitev konkurenčnosti enotnega trga, je Portugalska podjetniška konfederacija (CIP) izrazila »relativno olajšanje«, hkrati pa opozorila, da je cena dogovora za obe strani visoka. Direktor CIP je poudaril, da dogovora ne gre šteti za poraz EU, saj so bile v igri precej višje carine, tudi do 50 %.

Med obiskom na Škotskem, kjer je gostil britanskega premierja Keirja Starmerja, je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil svoje mnenje o razmerah v Gazi. Trump je poudaril, da je "najpomembnejša prednostnostna naloga" zagotoviti hrano prebivalcem Gaze, saj je tam "veliko lačnih ljudi". Ocenil je tudi, da je premirje v Gazi "možno", vendar ni podrobneje pojasnil pogojev. Oba voditelja sta sicer govorila tudi o trgovinskem sporazumu med ZDA in EU.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o odpravi carin, ki predvideva 15-odstotne carine na določene izdelke, medtem ko bo EU zavezana k nakupu energije v ZDA. Izjema pri dajatvah ostajajo jeklo in aluminij, medtem ko bodo letala in surovine ostanale brez carin. EU je prav tako odprla svoje tržišče za ameriške športne terence (SUV) in kmetijsko-živiljske izdelke.

Evropska komisija je v poročilu ugotovila, da je gospodarska rast na Zahodnem Balkanu v prvem četrtletju 2025 znatno upadla, saj so vse države zabeležile nižjo rast kot v preteklem obdobju. Medtem pa v Španiji zavarovalnica Mapfre ohranja svojo napoved 2,5-odstotne rasti BDP-ja za leto 2025 in 1,7-odstotne rasti za leto 2026, kljub mednarodni negotovosti.

Med EU in ZDA je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na večino evropskih izdelkov, nekatere sektorje pa bodo izvzeti ali ostajajo v obravnavi. Nemška vlada je sporazum označila za "realističen" in ga podpira, medtem ko je Francija kritična, nekateri francoski uradniki pa dvomijo o njegovi vzajemnosti. Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je sporazum označil za "najboljšega možnega" v trenutnih okoliščinah.