APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je v Škotski po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen napovedal dosego dogovora o 15-odstotnih carinskih stopnjah. Medtem ko Trump dogovor označuje kot dobrega za vse, pa se nekateri mediji in analitiki kritično odzivajo na sporazum, ki naj bi Evropo »prodal« ameriškim multinacionalkam in Unijo postavil v podrejeni položaj glede na ZDA. Kritiki izpostavljajo, da dogovor ni več kot »svilna prodaja«, ki bi lahko Unijo spremenila v »kolonijo« ali »protektorat« Združenih držav Amerike.

Coldiretti je pozdravil znižanje carinskih stopenj na 15 % pri trgovinskih pogajanjih, saj bi prvotno predlagana 30 % stopnja povzročila škodo v višini 2,3 milijarde evrov tako ameriškim potrošnikom kot italijanskemu kmetijsko-živilskemu sektorju "Made in Italy". Kljub izboljšanju pa organizacija opozarja, da bodo nove carinske določbe različno vplivale na najbolj prizadete sektorje, zato poziva k vključitvi nadomestil s strani Evropske unije.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Nemški mediji poročajo o visokih izgubah za nemško gospodarstvo zaradi trgovinskega dogovora med EU in ZDA, ki naj bi Unijo prizadel bolj, kot je bilo sprva pričakovano. Romunski evropski poslanec Victor Negrescu je pozval k ukrepom za pomoč izvoznikom, ki jih je prizadel 15-odstotni davek EU na ameriške izdelke. Dogovor vključuje tudi zavezo k povečanju evropskih naložb v ZDA in nakupu ameriške energije ter orožja.

Španska gospodarska zbornica v Alicanteju je napovedala, da bodo carine Donalda Trumpa vplivale tudi na izvoz v Evropo. Medtem je italijanski poslanec Federico Casasco opozoril, da bodo carine EU-ZDA vplivale na konkurenčnost in proizvodne stroške, zato je predlagal ciljno kvantitativno sproščanje (QE) za industrijo, zdravstvo in varnost. Poudaril je, da so se pogajanja osredotočila na omejevanje škode in ne na zaščito evropske industrije, kar bi lahko ogrozilo italijanski izvoz. V luči dogovora o carinah, ki predvideva 15-odstotne carine na večino izdelkov, je Evropska unija odgovorna za pogajanja o sektorskih podrobnostih, vključno s kmetijstvom.

Po doseženem dogovoru o carinah med EU in ZDA, ki je zvišal carine na 15 %, so se pojavile kritike. Madžarski premier Orban je dogodek označil kot "Trump si je požrl Ursulo". Francoski premier Bayrou je izrazil obžalovanje nad "žalostnim dnem", ko se je Evropa "vdala v podrejenost". Madrid je sicer pozdravil izogibanje "carinski eskalaciji", medtem ko so iz Belgije pojasnili, da dogovor med ZDA in Evropo glede carin določa 15 % carine na ameriške izdelke za evropske proizvode.

Po več mesecih pogajanj sta ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala trgovinski sporazum med ZDA in EU. Sporazum vključuje potrditev 15-odstotnih carin na evropske izdelke, kot je bilo predhodno ugibano. Poleg tega se EU zavezuje k nakupu ameriške energije v vrednosti 750 milijard dolarjev in k naložbam v ZDA v vrednosti 600 milijard dolarjev. Španija je izrazila previdnost glede sporazuma zaradi omejenega vpliva, razen na kmetijsko-živilski sektor in stroje. Francoski izvozniki, zlasti proizvajalci konjaka, so sicer nekoliko zadovoljni, ker so se izognili najslabšemu, a ostajajo pod drobnogledom. Madžarski premier Viktor Orban je sporazum kritiziral kot ponižujoč za EU.

Cena surove nafte je zabeležila rast, pri čemer je ameriška lahka nafta (WTI) dosegla 65,52 dolarja za sod. Medtem pa se je severnomorska nafta Brent trgovala po ceni 68,85 dolarja za sod, kot poroča ansa.it. Drugi viri, kot sta gundemkibris.com in haberkibris.com, prav tako poročajo o ceni nafte Brent, ki dosega 68,25 dolarja oziroma se pogaja na mednarodnih trgih po tej ceni.

Voditeljica italijanske vlade Giorgia Meloni je pozitivno ocenila dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike glede določb o carinah, čeprav je poudarila, da je treba počakati na podrobnosti. Izrazila je prepričanje, da bi stopnjevanje trgovinskih odnosov med EU in ZDA imelo nepredvidljive in potencialno uničujoče posledice, ter poudarila, da je sporazum "vzdržen". Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporazum označila kot "ogromnega" in "dobrega", saj bo prinesel stabilnost in predvidljivost za podjetja na obeh straneh Atlantika s 15-odstotnimi dajatvami. Medtem je predsednik katalonske vlade Salvador Illa med obiskom na Kitajskem poudaril, da je glavna lekcija iz tarifnega spora z Donaldom Trumpom potreba po diverzifikaciji gospodarstva in iskanju novih trgov.

Evropska unija in Združene države Amerike so po srečanju med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom na Škotskem dosegli dogovor o uvedbi 15-odstotnih carin na določene sektorje, vključno z avtomobili in mikročipi. Dogovor naj bi predstavljal velik uspeh in napredek v smeri "enotnosti in prijateljstva". Kljub temu se je nekdanja evropska poslanka Rosy Bindi v oddaji "In Onda" na televiziji La7 kritično odzvala na ukrepe, češ da je Evropa, tudi s pomočjo italijanske vlade in premierke Meloni, pokazala podrejenost. ZDA so se zavezale k naložbam čez Atlantik.

Prvih šest mesecev predsedovanja Donalda Trumpa v ZDA je bilo zaznamovano z notranjimi in mednarodnimi napetostmi ter izpolnjevanjem predvolilnih obljub. Vrhunec je bil dosežen z dogovorom med Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen glede uvoznih dajatev, kar nakazuje na premike v mednarodnih trgovinskih odnosih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta napovedala trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki naj bi vključeval 15-odstotne dajatve. Von der Leynova je poudarila, da je to "največ, kar smo lahko dosegli", in opisala pot do sporazuma kot "težko, a na koncu pozitivno in zadovoljivo". Trump je omenil, da se je EU zavezala k nakupom energije v vrednosti 750 milijard dolarjev ter k dodatnim naložbam v ZDA v vrednosti 600 milijard dolarjev. EU se bo morala odpreti ameriškim produktom, pri čemer je bila izražena tudi želja po zmanjšanju uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU.

Confartigianato je izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnih novih ameriških carinskih ukrepov, ki bi lahko ogrozili kar 25.000 italijanskih podjetij. Skupna vrednost neposrednega izvoza v ZDA, ki bi bil prizadet, znaša 56,4 milijarde evrov. Posebej ranljivi naj bi bili sektorja mode in mehanike. Opozorilo je sledilo v luči napovedanega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki naj bi odpravil mesece negotovosti za evropska podjetja. Ameriški minister za trgovino je potrdil, da ne bo podaljšanja moratorija na uvedene carine, ki poteče 1. avgusta, kar pomeni, da bodo carine takrat začele veljati.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Sky News ocenil možnosti za dosego dogovora o carinah med ZDA in Evropsko unijo kot "50-50". Njegova izjava prihaja v luči zadnjih stikov med EU in ZDA, pred srečanjem med Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kot osnovo za pogajanja naj bi se omenjala 14,8-odstotna tarifa.

Antoine Léaument iz stranke LFI je izrazil željo po glasovanju o nezaupnici Ursuli von der Leyen, portugalski predsedniški kandidat António Filipe pa je dejal, da EU kritizira Trumpa, hkrati pa se podreja njegovim ukazom. Francoski premier je dogovor označil za 'podreditev' Evropske unije, kar kaže na splošno kritiko sporazuma tako z levice kot z desnice v Franciji, vključno s Françoisom Bayroujem.

Delegacija Evropske unije, ki so jo vodili Ursula von der Leyen, António Costa in Kaja Kallas, se je sestala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Pekingu, vendar so pogajanja zaključila brez rezultatov. Po poročilih naj bi bila delegacija predčasno vrnjena v Evropo, potem ko naj bi z nekaterimi dejanji razjezila kitajsko stran. Medtem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen odpotovala na Škotsko, kjer se je srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni namen srečanja je bil doseči uravnotežen in stabilen trgovinski dogovor, s čimer bi se izognili trgovinski vojni, ki naj bi se začela 1. avgusta.

Trgovci s Trga svetega Marka v Benetkah opozarjajo na propadanje trgovine zaradi množičnega prihoda turistov, ki pa ne zapravljajo. Predsednik Združenja Trga svetega Marka, Setrak Tokatzian, je predlagal uvedbo dnevne takse v višini 100 evrov za turiste "mordi e fuggi" (hitri obiski), ki mestu ne prinašajo ekonomske koristi. Predlog je sprožil številne kritike na spletu.

Julija 2025 je slovenski turizem nadaljeval trend rasti, saj je bilo zabeleženih več prenočitev in prihodov turistov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Glavni motor rasti so bili tuji turisti, medtem ko je domači turizem ostal stabilen. Posebej so izstopale gorske destinacije in obmorska letovišča, ki so privabili največ obiskovalcev. Povprečni čas bivanja se je nekoliko podaljšal, kar nakazuje na večje zadovoljstvo obiskovalcev z gostinsko ponudbo in izbiro aktivnosti.

Med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Škotskem so v Aberdeenu potekali protesti, na katerih so se zbrali protestniki s transparenti, ki so pozivali k Trumpovi deportaciji. Protesti so spremljali njegovo srečanje s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je bilo predvideno za 27. julij.