Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.
Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetljivih dejanj" med pro-palestinskim protestom v New Yorku. Petro je bil posnet, kako poziva ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, in poziva k globalnim oboroženim silam za osvoboditev Palestincev. Protesti so potekali pred sedežem Združenih narodov. V Portlandu so protestniki zahtevali, da senator Ron Wyden nasprotuje genocidu v Gazi.
Članki pokrivajo širok spekter tem, od polemik v intelektualnih krogih glede političnih stališč do odzivov na mednarodne dogodke. V Španiji se pojavljajo kritike na račun mednarodne pozicije PP (Partido Popular). V Italiji minister Tajani odgovarja na kritike glede izbire glasbe v televizijskih programih, pri čemer poudarja pomen svobode izražanja. V Peruju je bil izpostavljen govor Dine Boluarte v Združenih narodih, ki je sprožil mešane odzive. V Združenih državah Amerike je poudarjena prisotnost nasilja v politiki in vloga orožja, medtem ko se pojavljajo predlogi za nagrade skrajnim aktivistom. Izrael se spominja tragedije 7. oktobra in obsoja dejanja Hamasa.
Španska politika je v zadnjem času zaznamovana s polemikami glede političnih procesov, kot je bil sojenje katalonskim separatistom. Vzpon stranke Aliança Catalana, ki nasprotuje muslimanski imigraciji, prav tako buri duhove. Razkrito je bilo, da je infanta Cristina želela svojemu sinu dati katalonsko ime, a so ji to odsvetovali. V Barceloni je potekal Youth Development Summit, kjer je odmeval vzklik argentinskega predsednika Mileija. PP je zavrnila izobesiti transparent v podporo Flotilli v Barceloni. V Italiji, natančneje v Toskani, pa stranka FdI beleži porast podpore, kar ogroža položaj stranke Pd na prihajajočih regionalnih volitvah.
Predsednik Trump se je sestal z vodilnimi člani kongresa, vključno s Schumerjem, Jeffriesom, Johnsonom in Thuneom, dan pred rokom za financiranje vlade, da bi se izognili morebitni ustavitvi. Demokrati zahtevajo, da zakon o financiranju vlade vključuje podaljšanje subvencij za zdravstveno varstvo in obnovo proračunskih rezov v zdravstvu. Republikanski voditelji so izjavili, da ne bodo popustili demokratskim zahtevam pri zakonu o financiranju, ki bo financiral vlado le do sredine novembra.
V Genovi so pristaniški delavci blokirali ladjo družbe ZIM, ki je prevažala deset zabojnikov eksploziva, namenjenih v Izrael. Medtem pa gibanje Thousand Madleens to Gaza načrtuje izplutje flote okoli desetih ladij s 70 aktivisti, vključno z okoljevarstveniki, z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze.
V gledališču La Fenice v Benetkah so potekali protesti proti imenovanju Beatrice Venezi za novo direktorico. Med koncertom so delavci prebrali sporočilo s pozivom k preklicu njene funkcije, kar je občinstvo podprlo z aplavzom. Po koncertu pa so iz lož zasuli dvorano z letaki. Nekateri kritiki menijo, da je Venezi tarča napadov tudi zaradi njenega videza in ker ne pripada določenim krogom.
V Mehiki je opozicija obtožena uporabe dezinformacijske kampanje, ki spominja na neonacistično propagando, proti predsedniku Andrésu Manuelu Lópezu Obradorju. V Italiji pa se obeležuje druga obletnica napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ki ga nekateri primerjajo z grozotami holokavsta.
V Italiji se širijo protesti proti domnevnemu genocidu v Gazi. Mobilizacija, ki jo je sprožila zveza Usb, se nadaljuje na več lokacijah, vključno z Rimom in Milanom, kjer so se protesti začeli že v petek. Poleg tega so danes protesti potekali tudi v Firencah, v Torinu pa je prišlo do spopadov s policijo.
Član italijanske vlade Casasco je kritiziral davek na presežni dobiček, ki ga je uvedla italijanska vlada, in ga označil za stalinističnega in etatističnega. Po njegovem mnenju je koncept presežnega dobička priročen za levico, vendar se v resnici prevede v prisilni odvzem s strani države od tistih, ki vlagajo in spoštujejo zakonodajo. Minister Tajani se strinja s Casascovim mnenjem, da koncept nima jasne meje med dobičkom in presežnim dobičkom.
Na hitri železniški progi med Rimom in Neapljem so se pojavile težave zaradi okvare na liniji blizu Cassina. Vlaki so imeli do dve uri zamude, Frecciargento pa se je celo vrnil v Termini vzvratno. Potniki so bili soočeni z velikimi neugodnostmi.
Administracija Donalda Trumpa je izvajala nenavadno industrijsko politiko, ki je temeljila na obdavčevanju evropskih držav za financiranje reindustrializacije Združenih držav Amerike. Ta strategija je vključevala grožnje z visokimi dajatvami. Napoved o novih tarifah s strani Washingtona, ki vključujejo 100% dajatve na uvožena zdravila, 25% na težka tovorna vozila in 50% na kuhinje in kopalnice, je bila interpretirana kot prehod iz tehničnega ukrepa v strateški konflikt.
Po poročanju friatider.se naj bi Hamas podpiral mirovni načrt, ki ga je predlagal Donald Trump. Medtem pa je globalist.it poročal, da so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovega propalestinskega govora v New Yorku, ki je bil usmerjen proti Trumpu in Izraelu. Ameriški State Department je napovedal preklic vizuma zaradi Petrovih "vnetljivih dejanj" med demonstracijami v podporo Palestini.
Italijanski minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je odgovoril na kritike, ki so bile usmerjene v koncert Mogola, in izjavil, da tisti, ki kritizirajo, ne ljubijo svobode. Medtem pa so v Monterreyju v Mehiki varnostniki iz podzemne železnice izgnali pevko Marlu, ki je nastopala za potnike, čeprav so jo ti branili.
Župan italijanskega mesta Terni, Stefano Bandecchi, je sprožil val ogorčenja s svojimi izjavami na družbenih omrežjih, v katerih je izrazil podporo Izraelu in zanikal smrt 20.000 otrok v Gazi. Njegove besede so ostro obsodili predstavniki strank Avs in PD, ki so jih označili za »gnusne« in »odvratne«.
ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.
Donald Trump je objavil, da potekajo zelo spodbudne in produktivne razprave glede miru v Gazi. Po poročanju naj bi Hamas načeloma sprejel ameriški načrt, ki predvideva izpustitev vseh talcev, tako živih kot mrtvih, in razorožitev ter umik Hamasa iz Palestine. V zameno naj Izrael ne bi priključil Zahodnega brega in Gaze. Načrt predvideva tudi združitev Gaze in Zahodnega brega pod novo palestinsko oblastjo, pri čemer naj bi večnacionalne sile zagotavljale varnost Izraelu.
Nova Zelandija je sporočila, da trenutno ne bo priznala palestinske države. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi zavrnil možnost ustanovitve palestinske države, rekoč, da Izrael ne bo storil »nacionalnega samomora«. Medtem se vršijo mednarodni pritiski na Izrael zaradi dogajanja v Gazi, pri čemer različne države iščejo načine za pomoč Palestini in prekinitev izraelske nekaznovanosti.
Kralj Charles III., vodja Anglikanske cerkve, in kraljica Camilla bosta konec oktobra obiskala Vatikan, kjer se bosta prvič srečala s papežem Leonom XIV. Buckinghamova palača je sporočila, da bo obisk potekal v sklopu praznovanj jubilejnega leta, posvečenega enotnosti in "Romarjem upanja". To bo prvi uradni obisk kralja Charlesa III. v Vatikanu.
Donald Trump je izjavil, da je blizu dogovor o Gazi, ki bi zagotovil izpustitev talcev. Viri blizu Haaretza poročajo, da je Hamas načeloma sprejel Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi, ki vključuje takojšnjo izpustitev vseh talcev. Trump je izrazil optimizem in dejal, da je navdušenje nad dogovorom močnejše kot kdaj koli prej.