APDEJT.si

V Italiji je v parlamentu odmevala izjava Sigfrida Ranuccija v protimafijski komisiji, kjer je senator Roberto Scarpinato sprožil vprašanja o domnevnem sledenju Ranucciju na zahtevo podsekretarja Giovanbattiste Fazzolarija. V Toskani pa je izbruhnila afera zaradi domnevnih pritiskov na odpravo globe, v katero je vpletena Cristina Manetti, zaupnica Eugenia Gianija. Primer preiskujejo z dvema interpelacijama, da bi razjasnili dogajanje na vrhu politične levice.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki prestaja zaporno kazen, se boji jesti zaporniško hrano in se prehranjuje izključno z jogurti. Po poročanju revije Le Point se Sarkozy boji, da bi mu sojetniki lahko škodovali, zato zavrača hrano, ki jo prinesejo v celico. Od začetka prestajanja kazni 21. oktobra naj bi jedel samo jogurte.

Pariško pritožbeno sodišče je odločilo, da bo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil obsojen zaradi korupcije, izpustilo iz zapora po 20 dneh. Sarkozy bo na sojenje v pritožbenem postopku čakal na prostosti pod sodnim nadzorom. Sodišče mu je prepovedalo stike z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom, in zapustitev države. Sarkozy je sojenje opisal kot 'nočno moro'.

Po poročilu o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju Agencije za varstvo zasebnosti se vrstijo pozivi k odstopu celotnega sveta agencije. Elly Schlein iz Demokratske stranke je dejala, da so razkritja o upravljanju agencije resna in zahtevajo močan signal spremembe. Tudi druge opozicijske stranke so se pridružile pozivom k odstopu, medtem ko je premierka Giorgia Meloni poudarila, da je bil sedanji sestav sveta agencije izvoljen v času prejšnje vlade in da odločitev o morebitnem odstopu ni v pristojnosti sedanje vlade.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh izpustili iz pariškega zapora La Santé, kjer je prestajal petletno zaporno kazen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje. Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar pomeni, da ne sme zapustiti Francije in stopiti v stik z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "nočno moro". Tožilstvo je zahtevalo njegovo izpustitev, sodišče pa je ugodilo njegovi zahtevi, da na pritožbeno sojenje čaka na prostosti.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh zapora izpustili na prostost, medtem ko čaka na pritožbeno sojenje zaradi obtožb o libijskem financiranju njegove kampanje leta 2007. Pariško sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar vključuje prepoved zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »nočno moro«.

V Gazi so z veseljem sprejeli stavke in proteste v italijanskih mestih, ki so blokirali obvoznice v Milanu in Rimu ter zasedli letališča. Pionati je izjavil, da Flotilla 4 ni namenjena Mattarelli, Meloni, Papežu ali zaščitniku. Senator Verini je kritiziral blokade v Italiji, ker naj bi škodovale pravičnemu cilju, Malan pa je trdil, da protesti niso izraz solidarnosti z Gazo, temveč nasprotovanje italijanski vladi. Rim se je pripravljal na nov dan napetosti in motenj. Rimljani so bili ujeti v prometu zaradi shodov propalestinskih protestnikov in stavk, zaradi česar so številni zamudili zdravstvene preglede.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev Benjamina Netanjahuja. Med pričanjem na sojenju glede daril je Netanjahu posredno omenil Trumpovo zahtevo in dejal, da svetovni voditelji ne verjamejo, da je kriv.

Predsednik Garanta za zasebnost Pasquale Stanzione je zavrnil odstop po obtožbah o vmešavanju v oddajo Report. Člani stranke Avs, kot je De Cristofaro, so zahtevali odstop zaradi domnevno netransparentnega delovanja. Bonelli je izpostavil 'zelo resen odnos' med Garantom in stranko FdI pred sankcijo. Premierka Meloni je odgovorila na zahteve po razrešitvi, rekoč da so bili člani izvoljeni med vlado 'giallorossa'. Donzelli je poudaril, da gre za imenovanja iz pretekle vlade.

Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.

Po odobritvi ameriškega kongresa bo ministrstvo za pravosodje v roku 30 dni objavilo vse neklasificirane dokumente, povezane s primerom Jeffreyja Epsteina. Pravni strokovnjak Norm Eisen pa je izpostavil, da so tožilci ministrstva za pravosodje storili 11 napak v primeru proti Jamesu Comeyju.

V Italiji je prišlo do spora med tožilstvom v Brescii in odvetnikom Domenicom Aiellom, ki zastopa nekdanjega sodnika Maria Vendittija, zaradi načina obravnave primera Garlasco. Tožilstvo je kritiziralo Aiellove "nedopustne napade", Aiello pa je odgovoril z zahtevo po opravičilu in obtožil tožilstvo za uničevanje Vendittija. V sporu je Aiello uporabil tudi poezijo, da bi izrazil svojo ogorčenost nad preiskavo Vendittija zaradi korupcije v primeru umora Chiare Poggi.

Italijanska poslanska zbornica je soglasno sprejela zakon, ki spreminja definicijo spolne zlorabe, pri čemer uvaja pojem 'svobodne in dejanske privolitve' k spolnim dejanjem. Zakon določa, da je vsako spolno dejanje brez prostovoljne privolitve vpletene osebe spolna zloraba. Predlog zakona gre zdaj v obravnavo v senat.

Predsednik nogometnega kluba Napoli, Aurelio De Laurentiis, je bil v Rimu obtožen zaradi suma lažnega prikazovanja bilance. Preiskava se osredotoča na domnevno fiktivne kapitalske dobičke pri nakupu in prodaji igralcev, vključno s prestopoma Manolasa iz Rome in Osimhena v Napoli.

Pravna komisija Evropskega parlamenta je z rezultatom 13 proti 12 zavrnila zahtevo za odvzem imunitete Ilaria Salis. Ta odločitev, čeprav še ni dokončna, predstavlja pomemben politični signal, saj plenarno zasedanje pogosto potrjuje odločitve komisije. Salvini je izrazil nestrinjanje, češ da 'kdor greši, ne plača', medtem ko sta Zingaretti ter Bonelli in Fratoianni odločitev pozdravila.

Italijansko ustavno sodišče je z razveljavitvijo člena 27-bis zakonodajne uredbe številka 151 iz leta 2001, ki je izključeval »drugo mater« iz obveznega 10-dnevnega plačanega dopusta, potrdilo pravico »nameravane« matere v istospolnih ženskih parih do očetovskega dopusta. Odlok je sledil predhodni sodbi o dvojni starševski vlogi v družinah z dvema ženskama in odpravil nerazumno neenakost med heteroseksualnimi in istospolnimi starševskimi pari.

Odvokatska pisarna Lexsential je svetovala skupini investitorjev pri strateški operaciji DigitCo-Tokenance v svetu blockchaina in digitalne tehnologije, s čimer je potrdila svoje strokovno znanje na področju inovacij. Hkrati je Alfonso Pecoraro Scanio, predsednik Fundacije UniVerde, izpostavil pomembnost podpore univerzitetnih programov, kot je EcoDigital na Unicalu, ki se ponaša s 100-odstotno zaposlitvijo diplomantov na digitalnem področju, kar kaže na veliko povpraševanje po digitalnih veščinah na trgu dela.

Finančna komisija italijanske poslanske zbornice je potrdila nov 'posebni popravek' (ravvedimento speciale) za davčne obveznosti poklicev in podjetij, ki zajema obdobje med letoma 2019 in 2023. Ta ukrep je povezan z dvletnim predhodnim sporazumom (concordato preventivo biennale) za leti 2025 in 2026, pri čemer se davčne stopnje določijo na podlagi 'davčnih spričeval' (pagelle fiscali o ISA – Indici Sintetici di Affidabilità fiscale). Gre za olajšanje pri poravnavi preteklih davčnih obveznosti, ki podjetjem omogoča prilagoditev davčnih pogojev glede na njihovo dosedanjo davčno zanesljivost.

Po novih smernicah bodo morale imeti inšpekcije finančne uprave (Fisco) utemeljeno motivacijo za svoje preglede. Ta sprememba je namenjena zagotavljanju večje transparentnosti in preprečevanju neutemeljenih nadzorov.

Tožilstvo v Palermu je vložilo pritožbo na kasacijsko sodišče zoper oprostilno sodbo nekdanjemu notranjemu ministru Matteu Salviniju v primeru ladje Open Arms, s čimer je preskočilo pritožbeno sodišče. Salvinija so v prvi stopnji oprostili obtožb ugrabitve in zlorabe položaja, ker naj bi leta 2019 zadrževal 147 migrantov na ladji španske nevladne organizacije. Kljub oprostilni sodbi, ki jo je Salvini pozdravil kot 'popolno', se zadeva zdaj ponovno odpira na višji instanci.