APDEJT.si

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Združene države so odpoklicale svojega odposlanca za Bližnji vzhod in njegovo ekipo iz Dohe po propadu pogajanj o premirju s Hamasom, za kar Washington krivi palestinsko skupino. Medtem globalni mediji, kot je britanski Daily Express, vse bolj opozarjajo na hudo humanitarno krizo v Gazi, kjer narašča število žrtev zaradi stradanja. Izrael medtem za pomanjkanje hrane v Gazi obtožuje ZN, češ da zavračajo dostavo številnih tovornjakov s pomočjo, ki čakajo na prehodu Kerem Šalom, s čimer naj bi Hamas ponovno pridobil nadzor nad distribucijo pomoči. Pod pritiskom EU je Izrael sicer dovolil vstop pomoči iz Egipta in Jordanije.

Pogajanja o premirju v Gazi so se znašla v zastoju, potem ko je ameriški odposlanec Steve Witkoff prekinil sodelovanje v pogajanjih v Katarju. Witkoff je kot razlog navedel Hamasov odziv na predlog, ki je po njegovih besedah pokazal pomanjkanje želje po sporazumu in "neusklajenost ter pomanjkanje dobre volje". ZDA zdaj raziskujejo alternativne možnosti za izpustitev talcev.

Izrael je pod močnim mednarodnim pritiskom odločil bistveno povečati pretok humanitarne pomoči v Gazo, poostritev omejitev, namenjenih zadrževanju Hamasa, je bila ublažena, medtem ko poročila o stradanju naraščajo. Po več kot enaindvajsetih mesecih razseljenosti in s še vedno potekajočo vojno v Gazi so prebivalci skupnosti ob meji z Gazo dobili uradno dovoljenje za vrnitev domov, pridružili so se prebivalcem severnega Izraela, ki so se začeli vračati v zadnjih mesecih. Medtem ko se razprava o tem, ali je pokol v Gazi mogoče označiti za genocid, nadaljuje, obstaja upanje, da bodo argumenti vplivali na širšo javnost, čeprav je to vprašanje zelo sporno.

Članek izraelskega novinarja Bradleyja Burstona za "The Prisoner: TRUTH LIVES on at" in podcast "Tel Aviv Diary" z dne 24. julija 2025 razkriva obtožbe o odvzemu človeških organov iz Gaze s strani Izraela ter analizira vpletenost premierja Netanyahua v politiko glede Hamasa in Gaze. Burston se dotika tudi vprašanja, kaj bi še lahko rešilo Izrael, pri čemer poudarja prepletenost vojaških dejanj s politiko in dolgoročnimi posledicami za regijo.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

Izraelska pogajalska ekipa se je vrnila iz Dohe na posvetovanja, potem ko je Hamas posredoval svoj odgovor na zadnji predlog o prekinitvi ognja. Predstavništvo premierja je potrdilo prizadevanja posrednikov. Medtem pa naj bi Huti izurili elitne borce za napade na Izrael.

Analitiki dvomijo v sposobnost Abrahamovih sporazumov, ki jih je administracija ZDA promovirala kot preboj za normalizacijo odnosov med Arabci in Izraelci, da bi dosegli mir brez reševanja palestinskega vprašanja in pravičnosti za Palestince. Medtem je iraška vlada ostro obsodila "brutalno obleganje", ki ga izraelske sile izvajajo nad prebivalci Gaze, in pozvala k takojšnji humanitarni pomoči ter omogočitvi vstopa nujno potrebne opreme. Obstajajo namreč pomisleki glede namernega izstradovanja prebivalstva Gaze kot vojaške taktike Izraela.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

V preiskavi afere Qatargate, ki se osredotoča na domnevno vplivno kampanjo, naj bi bil katarski šejk Thamer bin Hamad Al-Thani, vodja ministrstva za komunikacije v Katarju, identificiran kot oseba, ki je usmerjala osumljence. Preiskave vključujejo tudi domnevno vlogo Izraela Einhorna in generalmajorja Yoava Mordechaija. Hkrati je Katar ostro obsodil izraelske politike in kršitve, vključno s ponavljajočimi se napadi na sirsko ozemlje, in poudaril, da takšna dejanja predstavljajo kršitev mednarodnega prava.

Iran je nakazal, da za zadnje dogodke, ki so vplivali na državo, stoji Izrael. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je zavrnil poskuse ZDA in Izraela, da bi ustavili jedrski program Teherana, in poudaril, da se bo program nadaljeval v skladu z mednarodnim pravom, obljubljajoč močan odziv na morebitne prihodnje grožnje. Medtem so se v Teheranu sestale diplomatske delegacije Irana, Rusije in Kitajske na trilateralnih pogovorih o jedrskih pogajanjih, odpravi sankcij proti Iranu in drugih povezanih vprašanjih.

Avraham Mengistu, ki ga je Hamas zadrževal več kot desetletje, je bil izpuščen iz bolnišnice Ichilov po petih mesecih zdravljenja. Mengistu, ki trpi za duševno boleznijo, je prečkal mejo v Gazo in bil tam ujet. Njegova družina je njegov odpust iz bolnišnice označila kot pomemben korak v njegovem življenju.

Izraelsko zdravniško združenje je pozvalo izraelsko vlado in obrambne sile, naj omogočijo dostavo medicinskih potrebščin in osnovne humanitarne pomoči v Gazo. Predsednik združenja, profesor Zion Hagay, je poudaril pomen medicinske etike in mednarodnega prava, ter obsodil 'resno kršitev etike'. Poziv sledi podobnim kritikam in odločitvi Britanskega zdravniškega združenja o bojkotu zaradi razmer v enklavi. Profesor Hagay je naslovil pismo načelniku generalštaba Eyal Zamirju in koordinatorju vladnih dejavnosti na ozemljih, Ghassanu Alianu, glede poročil o številnih smrtnih žrtvah v Gazi.

Savdska Arabija je pozdravila skupno izjavo 26 mednarodnih partnerjev, ki zahtevajo takojšnjo prekinitev vojne v Gazi in odpravo vseh omejitev na humanitarno pomoč. Medtem so bili izraelski potniki na križarki na grškem otoku Syros ponovno onemogočeni pri izkrcanju zaradi obsežnih propalestinskih protestov, kar je vzbudilo zaskrbljenost za varnost potnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je naročil umik Združenih držav Amerike iz Unesca, saj je organizacijo Združenih narodov obtožil, da sprejema politike, ki so sovražne do Amerike in Izraela, ter da spodbuja pristranskost do Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil prejšnji teden presenečen nad dejanji Izraela v Gazi in Siriji, zaradi česar je poklical premierja Benjamina Netanjahuja, da bi "popravil" zadeve, kar kaže na naraščajoče napetosti med njima. Medtem ko se ultraortodoksne stranke umikajo iz Netanjahujeve koalicije, ima Izrael sedaj manjšinsko vlado, kar sproža vprašanja o morebitnih predčasnih volitvah po 21 mesecih vojne v Gazi in 12 dneh vojne z Iranom.

Več kot dva ducata držav, med njimi Združeno kraljestvo in Francija, je pozvalo k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, opozarjajoč, da je trpljenje civilistov doseglo nove razsežnosti. Povečujejo se tudi pozivi k neomejenemu dostopu humanitarne pomoči za civiliste v Gazi. Ti globalni pozivi k ustavitvi konflikta in omogočitvi pomoči se srečujejo z molkom Izraela, kar še poglablja mednarodno ogorčenje.

Ameriški veleposlanik v Izraelu je sporočil, da so bile po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem rešene birokratske ovire pri pridobivanju vizumov za ameriške evangelistične skupine. To pomeni, da bo lahko gibanje, ki podpira Izrael, lažje potovalo v državo. Medtem pa je Netanjahujeva pisarna razkrila seznam daril, prejetih od leta 2017. Med omenjenimi predmeti so cigare, šampanjec in kipi, vendar so lokacije nekaterih predmetov, kot sta puška M16 in čokoladna skulptura, ostale tajne zaradi nacionalne varnosti in zunanjepolitičnih razlogov.

Izraelski vojaki, ki varujejo poti za humanitarno pomoč v Gazi, poročajo o napetih situacijah, kjer so streljali na množice, ki so se oddaljile od odobrenih poti. Nekateri vojaki opisujejo opozorilne strele, drugi pa priznavajo, da so ciljali civiliste. Vojska preiskuje smrtonosne incidente v bližini distribucijskih centrov. Wall Street Journal je poročal o incidentu junija, kjer so vojaki streljali na prebivalce Gaze z belimi zastavami, ki so se oddaljili od odobrene poti. Rezervist je izjavil, da če se vojak počuti ogroženega s strani množice, 'ne tvega'.

Dva izraelska vojaka sta bila kratko pridržana na festivalu Tomorrowland v Belgiji zaradi razkazovanja zastav svojih enot. Čeprav so protizraelske skupine trdile, da so bile aretacije povezane z obtožbami o vojnih zločinih, so belgijske oblasti pojasnile, da so bila pridržanja posledica skrbi za javni red. Oba vojaka sta bila po dogodku izpuščena in sta zapustila državo.