APDEJT.si

Organizacija združenih narodov je iskala novega zaposlenega za 'Jeruzalem, Palestino', čeprav celotnega mesta običajno ni označevala za Palestino. Turčija je medtem opredelila nadaljnjo izraelsko okupacijo kot glavno oviro za ustanovitev palestinske države.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj ukrepa glede humanitarne krize v Gazi in konča vojno. Trump pa se je medtem pohvalil, da je ponosen, ker je 'predsednik miru' in da je dosegel sporazume o premirju, s čimer se je skliceval na svoje pretekle posredovanje v konfliktih.

Iran je odločno zavrnil pravico Evropske trojice (EU3) do sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij v okviru jedrskega sporazuma iz leta 2015. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, Esmaeil Baqaei, je poudaril, da EU3 nima ne pristojnosti ne pravice za takšno dejanje. Medtem je ministrstvo potrdilo, da bo Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) v naslednjih dveh tednih obiskala Iran.

Izraelski skrajni naseljenci so napadli palestinsko vas Taybeh na zasedenem Zahodnem bregu, zažgali dve vozili in po zidovih razcapali rasistično sporočila v hebrejščini. Nemški veleposlanik v Izraelu Steffen Seibert je napad obsodil in ga pripisal »skrajnim naseljencom«, ki jih je označil za zločince, ki so v nasprotju z vsemi verami, ne glede na to, ali napadajo krščansko vas ali muslimanske palestinske skupnosti. Palestinska avtonomija je Izrael obtožila napada na omenjeno krščansko vas.

V Iranu še vedno zadržujejo pet Judov, med njimi tudi ameriškega državljana, ki se je pred 30 leti preselil v New York. Poleg tega so iranske oblasti aretirale še dva Američana judovskega rodu zaradi suma sodelovanja z Izraelom v povezavi z operacijo Rising Lion. Eden od teh ameriških državljanov je bil izpuščen proti varščini, medtem ko jih pet ostaja v priporu.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sklical sejo varnostnega kabineta zaradi naraščajočih notranjih sporov in groženj z odstopom ključnih ministrov. Hkrati je nizozemska začasna vlada po izrednem sestanku napovedala nove ukrepe proti Izraelu, Evropska komisija pa je predlagala ukinitev dostopa Izraela do sredstev EU za tehnološka start-up podjetja zaradi humanitarne situacije v Gazi. Jemenski Hutiji so objavili videoposnetek preživelih talcev z napadene tovorne ladje, ki so bili hospitalizirani in so pod prisilo podajali protiizraelska sporočila. Izraelski uradniki sumijo, da Katar vodi Hamasovo propagandno kampanjo o lakoti v Gazi, medtem ko je predsednik Gazanske humanitarne fundacije obtožil ZN političnih iger in branil IDF. Tri izraelske univerze niso podpisale odprtega pisma o Gazi, izraelski generalni konzul v New Yorku pa je zanikal trditve o lakoti, češ da Hamas krade pomoč in širi laži.

Vodja laburistov v Veliki Britaniji, Keir Starmer, je sklical nujno sejo kabineta med poletnim premorom, da bi razpravljali o Gazi. Odločitev prihaja po vse večjem pritisku na Združeno kraljestvo, saj je Francija napovedala, da bo priznala palestinsko državo. Več kot 200 poslank in poslancev zahteva ukrepanje zaradi zaostrovanja krize v Gazi.

Višji uradnik Hamasa je izjavil, da je Hamas ponudil pogoje za izpustitev izraelskih talcev v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov, vključno s tistimi, ki naj bi bili vpleteni v napad 7. oktobra. Bivši francoski veleposlanik pa je ocenil, da Hamas morda še vedno želi dogovor, vendar bo pogajalska ekipa morala nekaj dni počakati in preveriti resnost Hamasa.

Vodja Hamasa Khalil al-Hayya je izjavil, da so pogajanja nesmiselna, dokler se prebivalci Gaze soočajo z genocidom, in poudaril, da je nujna in dostojanstvena dostava hrane in zdravil edino resnično merilo smiselnosti nadaljevanja pogajanj. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral globalno neodzivnost glede pomoči ZDA Gazi, pri čemer je izpostavil, da ZDA kljub 60 milijonom dolarjev pomoči niso prejele priznanja.

Izraelske obrambne sile (IDF) so napovedale dnevne deseturne humanitarne premire v Gazi, da bi olajšale dostavo nujno potrebne pomoči. V sklopu teh prizadevanj sta Jordanija in ZAE v območje, ki ga nadzoruje Hamas, iz zraka spustili 25 ton humanitarnih zalog. Medtem je konvoj egiptovskih tovornjakov s hrano in gradbenim materialom krenil proti Gazi, s čimer se nadaljujejo prizadevanja za ublažitev poglabljajoče se humanitarne krize v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine, potezo, ki so jo nekatere skupine v ZDA označile za prehitro. Sedem velikih ameriških judovskih organizacij je zavrnilo srečanje s francoskim ministrom v znak protesta proti tej odločitvi. Kljub temu pa se zdi, da Macron vztraja pri rešitvi dveh držav.

Joseph Czuba, 73-letni Američan, ki je bil obsojen umora šestletnega palestinsko-ameriškega dečka in poškodovanja njegove matere, je umrl v zaporu. Czuba je bil obsojen na 53 let zapora zaradi umora iz sovraštva, ki se je zgodil leta 2023 po dogodkih 7. oktobra. Njegov odvetnik je navedel, da so mu pred smrtjo diagnosticirali napredoval stadij raka.

Hamas je zamrznil pogajanja o prekinitvi ognja, ker vztraja, da se pogovori ne morejo nadaljevati zaradi lakote v Gazi. Medtem je nekdanji filipinski talec, Jimmy Pacheco, ki je bil 49 dni v ujetništvu Hamasa v Gazi, svojo hčerko poimenoval Israela v čast judovski državi.

Sirija in Izrael sta se v Parizu pod okriljem ZDA pogajala o deeskalaciji napetosti v južni Siriji, natančneje v regiji Suwayda. Sirski uradnik je za Al Jazeero poudaril, da so enotnost in suverenost Sirije nezadostne. Čeprav končnega dogovora o deeskalaciji ni bilo, sta se strani strinjali, da nadaljujeta pogovore za umik izraelskih sil z zasedenih območij in odpravo tuje prisotnosti na sirijskih tleh.

Ameriški predsednik Donald Trump je po prvotnem optimizmu glede možnosti za premirje v Gazi odstopil od pogajanj in nakazal podporo Izraelu za zaostritev vojaške kampanje. Trump je za propad pogajanj obtožil Hamas in sporočil, da naj Izrael "dokonča delo", kljub naraščajoči globalni zaskrbljenosti zaradi humanitarnih razmer in stradanja v Gazi.

Egipt je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o uradnem priznanju Palestine septembra. Vendar pa je francoski načrt razdelil zahodne zaveznike, medtem ko so ga arabske države pohvalile, sta ga Izrael in ZDA ostro obsodila.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je francosko odločitev o priznanju Palestine označil za brezznačajno in poudaril, da izjava francoskega predsednika Macrona nima teže, čeprav ga je opisal kot dobrega prijatelja. Trumpova izjava je sledila odzivom na Macronove izjave o priznanju Palestine, ki so sprožile različna mnenja.

Notranja analiza ameriške agencije USAID ni našla dokazov o sistematični kraju humanitarne pomoči s strani Hamasa v Gazi, kar je v nasprotju z izraelskimi in ameriškimi trditvami. Reuters poroča, da je analiza ugotovila, da je bilo vsaj 44 od 156 incidentov s prijavljenimi ukradenimi ali izgubljenimi zalogami pomoči neposredno ali posredno povezanih z izraelskimi vojaškimi akcijami.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je potrdil zavezo ZDA k podpori Sirije za doseganje blaginje in stabilnosti. Francija in ZDA so ponovno potrdile skupne cilje za Sirijo, pozvale k politični tranziciji in zagotovile svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in stabilnosti države. V skupni operaciji ameriške vojske in sirske vlade je bil v severni Siriji ubit vodja IS.

Oče žrtve napada Hamasa 7. oktobra, Shimon Elkabetz, je ostro kritiziral narativ o lakoti v Gazi in izjavil, da lakote tam ni, odgovornost pa je na strani Hamasa. Njegova izjava prihaja v času poročil o naraščajoči lakoti in smrti zaradi stradanja v Gazi, kjer naj bi zdravstveni uradniki poročali o smrti še najmanj desetih ljudi zaradi lakote.