Izrael je zavrnil tri ključne zahteve Hamasa glede dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, medtem ko je Hamas obtožen zavlačevanja pogajanj. Izraelski uradniki so napovedali možnost aneksije delov Gaze, vzpostavitve vojaške uprave in obleganja, če Hamas ne sprejme dogovora v prihodnjih dneh. Visoki izraelski predstavnik je opozoril, da bo Izrael nadaljeval z zagotavljanjem humanitarne pomoči in zanikal obtožbe o stradanju v Gazi. Več arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Egiptom in Katarjem, se je pridružilo pozivu Zahodnih držav k razorožitvi Hamasa in umiku iz Gaze. Malta je uradno napovedala, da bo septembra priznala palestinsko državo, pridružili sta se ji tudi Francija in Kanada, slednja pod pogojem reform palestinskih oblasti. Združeno kraljestvo je prav tako potrdilo namero za priznanje Palestine septembra, če Izrael ne bo ukrepal glede krize v Gazi. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je obiskal Izrael, da bi razpravljal o prihodnjih korakih glede Gaze. Izraelski minister za izobraževanje je izjavil, da Hamas ne bo ostal v Gazi. Britanski glavni rabin je kritiziral načrte za priznanje Palestine, saj meni, da bi to spodbudilo Hamas k nadaljnjemu zavračanju dogovora in izdajo Izraela. Medtem se je število smrtnih žrtev v Gazi povzpelo na več kot 60.100, vključno z več kot 80 Palestinci, ubitimi med čakanjem na pomoč. Izraelske sile so obtožene namernega stradanja prebivalstva Gaze. Humanitarne organizacije so opozorile, da se v Gazi dogaja najslabši scenarij lakote.

Izraelske sile so nadaljevale napade na Gazo, pri čemer je število žrtev od 7. oktobra 2023 naraslo na 60.138 mrtvih in 146.269 ranjenih. Hamas je poudaril, da je stradanje prebivalcev Gaze vojno dejanje in sistematični genocid. Izraelske okupacijske sile so izvajale napade tudi na civiliste v bližini distribucijskih centrov za pomoč, kar je povzročilo žrtve in ranjence, medtem ko se zločini stradanja nadaljujejo. V zadnjih napadih je bilo ubitih najmanj 46 Palestincev, večinoma med čakanjem na pomoč. Hkrati so sionistični naseljenci pod zaščito izraelske policije izvedli provokativne obiske mošeje Al-Aksa. Agencija Bayt Mal Al-Quds Acharif je začela peto fazo humanitarne pomoči za 500 razseljenih družin v Gazi. Opozorila so se nadaljevala glede katastrofalnega povečanja smrti zaradi lakote, ki nesorazmerno prizadene otroke in starejše, kar je posledica stopnjevane izraelske blokade Gaze.

Petnajst zahodnih držav je pozvalo k priznanju Palestine, pri čemer je Francija izjavila, da se dogodki 7. oktobra 2023 ne bi zgodili, če bi obstajala palestinska država. Združeno kraljestvo je poudarilo, da priznanje Palestine ne bi bilo nagrada Hamasu, temveč nujni korak za preprečevanje novih konfliktov.

Izraelski napadi in streljanje v Gazi so v sredo ubili najmanj 46 Palestincev, večinoma med čakanjem na pomoč. Mednarodne organizacije in lokalni zdravstveni uradniki so opozorili na katastrofalen porast smrti zaradi lakote in zanemarjanja, ki nesorazmerno prizadenejo starejše in otroke, kar je posledica stopnjujoče se izraelske blokade Gaze. V Izraelu so potekali protesti, ki so se razširili iz arabskih mest v Haifo in Tel Aviv z namenom prekinitve udobja glavne izraelske družbe.

Finska se je pridružila Franciji pri pozivu k rešitvi dveh držav za Palestino, skupaj s še 14 državami, ki so se zavzele za priznanje neodvisne palestinske države. Turčija se je pridružila deklaraciji skupine Haag o Palestini, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Huckabee komentiral načrte evropskih držav za priznanje palestinske države.

Izraelske sile so okrepile napade na območje Gaze, kar je povzročilo smrt in poškodbe več deset ljudi, s tem pa se je vojna v Gazi nadaljevala že 663. dan. Izraelska vojska je ponovno napadla Palestince, ki so čakali na pomoč blizu koridorja Netzarim v osrednjem delu Gaze, pri čemer je bilo ubitih osem Palestincev. Jemenske oborožene sile so v podporo prebivalcem Gaze izvedle nov raketni napad na sionistično entiteto, tarča je bilo letališče Ben Gurion. Medtem se je podpora Američanov izraelskim akcijam v Gazi zmanjšala na rekordno nizko raven, saj le 32 % podpira Izrael, pri čemer je podpora med demokrati padla na zgolj 8 %. Izraelski skrajno desni minister je pozval k razvrstitvi izraelskih ujetnikov v Gazi kot 'vojne ujetnike'.

Malteški premier Robert Abela je napovedal, da bo Malta septembra uradno priznala palestinsko državo med Generalno skupščino Združenih narodov. Istočasno so Francija in 14 drugih držav na konferenci v New Yorku pozvale svet k priznanju Palestine, s čimer so se zavzeli za oživitev rešitve dveh držav. Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta formalno priznanje septembra.

Od oktobra 2023 je izraelska vojska v Gazi ubila najmanj 60.034 Palestincev, kar je ministrstvo za zdravje enklave označilo za genocid. Medtem ko so palestinske oblasti, Savdska Arabija in Jordanija pozdravile napoved Združenega kraljestva o priznanju palestinske države septembra, so izraelski uradniki javno načrtovali aneksijo in kolonizacijo Gaze. Izraelska vlada si je prizadevala za spremembo geografije in demografske sestave Gaze, kar so nekateri kritiki razumeli kot prizadevanje za razselitev in etnično čiščenje. Vse to se je dogajalo kljub naraščajočim mednarodnim kritikam in protestom proti izraelskim dejanjem v Gazi.

V Al-Mawasiju, zahodno od Khan Younisa, so izraelske okupacijske sile ustrelile in ranile palestinskega dečka v glavo. Poročali so tudi, da je bilo vsaj osem Palestincev ranjenih v streljanju med čakanjem na pomoč južno od mesta Gaza. Medtem je ameriški senator Tom Cotton dejal, da Izrael nima nobene odgovornosti za zagotavljanje pomoči Gazi, in pohvalil IDF za 'dodatne napore' pri pomoči Gazancem kljub nenapovedanemu napadu 7. oktobra.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je Združeno kraljestvo opozoril, da bi priznanje palestinske države nagradilo Hamas in ogrozilo britansko varnost, saj bi to ustvarilo "džihadistično državo" ob izraelski meji. Medtem so se v Izraelu nadaljevali protesti proti Netanyahuju in vojni v Gazi, pri čemer so kritiki poudarjali, da Hamas nima razloga za izpustitev vseh talcev, medtem ko Izraelu ni bil ponujen dogovor, ki bi zagotovil njegovo varnost.

Downing Street je pozval Izrael k dejanjem za končanje razmer v Gazi in k dolgoročnemu miru, sicer bo Združeno kraljestvo septembra priznalo palestinsko državo. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da je priznanje odvisno od prekinitve ognja v Gazi, zagotovil, da ne bo priključitev Zahodnega brega in zaveze k dolgoročnemu mirovnemu procesu, ki bo vodil k rešitvi dveh držav. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro kritiziral načrt Združenega kraljestva in ga obtožil nagrajevanja Hamasovega terorizma, medtem ko so druge države, kot je Malta, prav tako signalizirale pripravljenost za priznanje Palestine. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ravnanje Združenega kraljestva označil za nagrado Hamasu. Turški predsednik Erdoğan je izraelsko ravnanje v Gazi označil za genocid. Izraelski zunanji minister je zavrnil pritisk Evrope, da bi Izrael storil samomor, glede končanja vojne v Gazi, medtem ko je izraelski finančni minister Bezalel Smotrich poudaril, da je Izrael bližje kot kdaj koli prej ponovni okupaciji Gaze in gradnji naselij.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra formalno priznalo palestinsko državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za končanje krize v Gazi in dosegel premirje. To potezo so pozdravile Jordanija, Savdska Arabija in Palestina, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da bi to nagradilo Hamasov terorizem. Podobno odločitev o priznanju Palestine septembra je sprejela tudi Malta. Ameriški predsednik Donald Trump je ravnanje Združenega kraljestva označil za nagrado Hamasu. Turški predsednik Erdoğan je izraelsko ravnanje v Gazi označil za genocid, palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi pa je poročalo, da je število žrtev preseglo 60.000. Izraelski zunanji minister je zavrnil pritisk Evrope, da bi Izrael storil samomor, glede končanja vojne v Gazi. Izraelska vojska je tudi sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna, in obtožila Katar, Savdsko Arabijo in Egipt, da so pozvali Hamas, naj se razoroži in se umakne iz Gaze. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich je ponovno poudaril, da je Izrael bližje kot kdaj koli prej ponovni okupaciji Gaze in gradnji naselij.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo septembra formalno priznalo palestinsko državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za končanje krize v Gazi in dosegel premirje, kljub nasprotovanju Izraela in ZDA, ki sta potezo označili za nagrado Hamasu. Predsednik Združenega kraljestva, Keir Starmer, je ob tem opozoril, da je ta poteza odvisna od izpolnitve štirih pogojev, vključno s prekinitvijo ognja in obljubo, da Izrael ne bo anektiral Zahodnega brega. Medtem so strokovnjaki ZN obsodili Izrael zaradi uporabe 'žeje kot orožja' proti Palestincem, Izrael pa naj bi kljub 'taktičnim premorom' še vedno ne zadovoljeval vseh humanitarnih potreb. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi razmišljal o aneksiji delov Gaze, če Hamas ne sprejme novega dogovora o talcih, medtem ko je skrajno desni minister Bezalel Smotrich izjavil, da je Gaza sestavni del Izraela in da so bližje kot kdaj koli prej ponovni okupaciji in gradnji naselij.

Nedavna Gallupova raziskava je pokazala, da je podpora Američanov izraelskim akcijam v Gazi padla na rekordno nizko raven, saj le tretjina vprašanih podpira Izrael, pri čemer so večina republikanci. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in priznal, da v Gazi vlada lakota, ter poudaril potrebo po večji humanitarni pomoči.

Novi rezultati Gallupove ankete so pokazali, da je podpora Američanov izraelski vojaški kampanji v Gazi upadla na rekordno nizko raven, saj približno šest od desetih odraslih Američanov zdaj ne odobrava izraelskih vojaških akcij. Anketa je razkrila tudi veliko strankarsko delitev, saj je le 8 odstotkov demokratov in 25 odstotkov neodvisnih volivcev podprlo izraelsko kampanjo, v primerjavi z 71 odstotki republikancev.

Nizozemsko zunanje ministrstvo je prepovedalo vstop izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gviru in Bezalelu Smotrichu zaradi njunega ponavljajočega in odkritega spodbujanja k ubijanju Palestincev. Evropska komisija je poleg tega predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu financiranja raziskav Horizon Europe, kar je utemeljila s poslabšanjem razmer v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je na evangeličanski konferenci zavrnil trditve o stradanju v Gazi, hkrati pa je načrtoval postopno aneksijo delov Gaze z vzpostavitvijo nove civilno-vojaške uprave. Cilj teh načrtov je bil vsiliti Hamasov predlog premirja v korist Izraela in ohraniti vladno koalicijo. Medtem pa so se pojavile trditve, da Hamas, ne Izrael, blokira prekinitev ognja in podaljšuje trpljenje v Gazi za lastne interese.

Nizozemska je prepovedala vstop izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gviru in Bezalelu Smotrichu zaradi njunih pozivov k etničnemu čiščenju in spodbujanju nasilja v Gazi. Izrael je kritiziral odločitev EU, da razmisli o izključitvi Izraela iz programa Horizon, saj naj bi to okrepilo Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da v Gazi vlada "prava lakota", kar je v nasprotju z izjavami izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Slednji je sicer predstavil načrt za aneksijo delov Gaze, da bi pomiril Smotricha in ohranil koalicijo, medtem ko je Hamas izrazil namero po zaostrovanju pogajanj o prekinitvi ognja. V Gazi so bili v nadaljnjih izraelskih napadih v Nuseiratu in Khan Yunisu ubiti deseci ljudi, večinoma otrok in žensk. Izraelska vojska je objavila video, ki prikazuje Hamas, kako ropa humanitarno pomoč, in obtožila Hamas in Hute, da so zadnje ovire do poraza iranske osi terorja. Palestinski premier Mohammad Mustafa je pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev izraelske agresije. Izraelska humanitarna organizacija B'Tselem je vojno v Gazi označila za genocid. Finski raziskovalec je dejal, da Izrael v Gazi išče "končno rešitev", kar je izraelsko zunanje ministrstvo označilo za kampanjo blatenja.

Nizozemska je prepovedala vstop izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gviru in Bezalelu Smotrichu ter zagrozila z zamrznitvijo sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu EU Horizon, če bo ugotovljeno, da Izrael ovira humanitarno pomoč Gazi. Ameriški senator Dick Durbin je obsodil zaostrovanje humanitarne krize v Gazi, izraelski premier Benjamin Netanyahu pa je priznal težke razmere in obljubil povečanje pomoči, hkrati pa obtožil Hamas kraje hrane. Izraelsko-palestinska skupina za človekove pravice B'Tselem je izraelske dejavnosti v Gazi uradno označila za genocid. Netanyahu je predlagal tudi aneksijo delov Gaze, da bi preprečil odstop skrajno desnega ministra Smotricha.

Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi, Francijo in Savdsko Arabijo, je okrepila pozive k rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, medtem ko so ZDA in Izrael bojkotirali konferenco ZN na to temo. Izraelske organizacije za človekove pravice, kot sta B'Tselem in Physicians for Human Rights, so izraelsko vojaško kampanjo v Gazi označile za genocid. Kljub temu je izraelski premier Benjamin Netanjahu vztrajal, da bo Izrael še naprej zagotavljal obsežno humanitarno pomoč v Gazo, obtožujoč Hamas, da krade zaloge in manipulira z mediji. Pojavila so se tudi poročila, da naj bi Netanjahu predlagal načrt za aneksijo delov Gaze, ki naj bi ga podpirala administracija nekdanjega predsednika Trumpa. Kolumbija je ustavila izvoz premoga v Izrael zaradi dogajanja v Gazi. Egiptovski in jordanski uradniki so ostro zavrnili obtožbe Hamasa, da je Egipt sokriv za humanitarno krizo v Gazi. Medtem je izraelski novinar Amit Segal kritiziral New York Times zaradi poročil, ki zanikajo dokaze o kraji pomoči s strani Hamasa. V Gazi se je nadaljevalo nasilje, s poročili o umorjenem palestinskem aktivistu na Zahodnem bregu in dodatnimi žrtvami. Turčija je izraelsko okupacijo označila za glavno oviro za palestinsko državo.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Hameneja osebno opozoril, naj preneha z izzivanjem Izraela, sicer bo sam postal tarča. Medtem so tuji aktivisti, ki jih je Izrael pridržal po zasegu njihove ladje s pomočjo za Gazo, začeli gladovno stavko. Izraelska vlada je prav tako začasno ustavila načrt za vzpostavitev taborišča za Palestince v južnem mestu Rafa, ki naj bi služilo kot "humanitarno mesto".

Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B'Tselem in Physicians for Human Rights, sta v svojih poročilih izraelsko vojno kampanjo v Gazi prvič označili za genocid nad Palestinci. Medtem je britansko sodišče palestinski družini v Gazi odobrilo dovoljenje za prihod v Združeno kraljestvo, kar je bilo označeno kot redka rešilna bilka sredi humanitarne krize. Sodišče je tudi odločilo, da mora britansko zunanje ministrstvo ponovno preučiti zahtevo Izraelu za dovoljenje palestinski družini, da se pridruži sorodnikom v Britaniji zaradi izjemno težkih razmer v Gazi. Palestina je mednarodno skupnost pozvala k večjemu priznanju palestinske države in končanju izraelske okupacije. Ustanovitelj humanitarne organizacije World Central Kitchen, José Andrés, je v op-edu New York Timesa za propad distribucije pomoči v Gazi obtožil Izrael, saj je dejal, da je redkost, da tovornjaki s pomočjo varno prispejo na cilj.

Več vodilnih izraelskih organizacij za človekove pravice je izraelsko vojno kampanjo v Gazi označilo za genocid nad Palestinci. Generalni sekretar ZN António Guterres je izjavil, da lakota nikoli ne sme biti uporabljena kot orožje vojne, pri čemer je posebej omenil konflikta v Gazi in Sudanu. Palestinske civilne obrambne sile so poročale o 16 mrtvih v izraelskih vojaških operacijah. Predsedniki petih največjih izraelskih univerz so pozvali premierja Netanyahua, naj reši problem lakote v Gazi, pri čemer je minister za izobraževanje dejal, da so se pridružili Hamasovi propagandni kampanji. V Gazi naj bi se pogajanja o premirju ustavila, IDF pa naj bi predložil nov operativni načrt za Gazo.

Več vodilnih izraelskih organizacij za človekove pravice, vključno z B'Tselem in Physicians for Human Rights, je izraelsko vojno kampanjo v Gazi označilo za genocid nad Palestinci. Vrhovi petih največjih izraelskih univerz so pozvali premierja Netanyahua, naj konča stradanje v Gazi, svarijoč pred katastrofalnimi posledicami. Kolumbija je ustavila izvoz premoga v Izrael zaradi "grozot v Gazi", navajajoč izraelsko ignoriranje mednarodnih odredb. Izraelske sile so ubile 43 Palestincev, med njimi devet, ki so čakali na pomoč, kljub predhodno razglašenim "humanitarnim premorom". Obstaja tudi skrb glede več kot 40.000 dojenčkov, ki so v Gazi ogroženi zaradi izraelske prepovedi uvoza otroške formule. Vodja Hamasa je dejal, da so pogajanja o pomoči nesmiselna, če Gazanci umirajo od lakote.

Izrael je uvedel dnevne "taktične premire" za olajšanje dostave humanitarne pomoči v Gazo, kar je posledica mednarodnih pritiskov zaradi vse hujše lakote in humanitarne krize v palestinski enklavi. Kljub temu so se pojavila poročila o kaotičnih prizorih ob delitvi pomoči, kjer so obupani Palestinci zgrabili prepotrebano hrano, in o smrtnih žrtvah med ljudmi, ki so iskali hrano pri distribucijskih točkah. Izraelska vojska je suspendirala operacije v Al-Mawasiju, Deir el-Balahu in mestu Gaza, vendar so se ti premori neusklajeno prekrivali z izraelskimi letalskimi napadi, v katerih je bilo ubitih več Palestincev. Število smrti zaradi podhranjenosti se je povzpelo na 128, vključno z 86 otroki. Hamas je izraelsko posredovanje na protestniški ladji "Handala" obsodil kot "kriminalno dejanje piratstva". Vodja Hamasa je izjavil, da so pogajanja o pomoči nesmiselna, če Gazanci umirajo od lakote. Medtem so ZDA in Izrael bojkotirali konferenco ZN o dvodržavni rešitvi, saj menijo, da bo ta spodkopala njihova prizadevanja. Jemenske sile so napovedale novo fazo pomorskega blokadnega delovanja proti Izraelu. Vodja britanskih laburistov je pozval k večjemu pritisku na Izrael. Voditelji petih izraelskih univerz so Netanyahuju poslali pismo, v katerem ga pozivajo k ukrepanju glede "resne prehranske krize v Gazi".

V zadnjih izraelskih napadih na Gazo je umrlo najmanj 51 Palestincev, medtem ko Izrael nadaljuje zaostrovanje blokade in omejevanje vstopa humanitarne pomoči. Zaradi skrajno omejene dostopnosti in pomanjkanja otroške formule obstaja velika nevarnost smrti za na tisoče podhranjenih dojenčkov v Gazi. Izrael se sooča z obtožbami, da je s svojo politiko povzročil humanitarno katastrofo in lakoto v palestinski enklavi.

Izrael je objavil dnevne "taktične premire" v nekaterih delih Gaze za lažjo dostavo humanitarne pomoči, s čimer se je odzval na mednarodno ogorčenje zaradi lakote. Kljub temu so poročali o novih izraelskih napadih, v katerih je bilo ubitih več Palestincev, ter kaotičnih prizorih ob delitvi pomoči. Izraelski minister za nacionalno varnost je nadaljeval z napeljevanjem proti vstopu humanitarne pomoči. Hamas obtožuje Izrael zavlačevanja pogajanj in ciljanja civilistov, medtem ko je ZN opozoril na katastrofalno lakoto, saj je tretjina prebivalstva Gaze brez hrane. Hamas je prav tako za živeče izraelske talce zahteval izpustitev 30 palestinskih zapornikov, ki prestajajo dosmrtne kazni. Jemenske sile so napovedale novo, četrto fazo operacij proti izraelski pomorski dejavnosti.

Kolumbija je zaradi vojne v Gazi prekinila izvoz premoga v Izrael, pri čemer je navedla, da je Izrael ignoriral odredbe. Jemenskih Huti so grozili, da bodo ciljali ladje, povezane s podjetji, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči, podobno kot njihovi prejšnji napadi na ladje, ki naj bi bile povezane z Izraelom. Izraelska mornarica je blizu Gaze zasegla aktivistično ladjo, ki je poskušala prekršiti pomorsko blokado. Medtem je predsednik Trump dejal, da se mora Izrael odločiti glede vojne s Hamasom, potem ko je Hamas uničil mirovna pogajanja. Egiptovski diplomatski viri menijo, da ZDA tehtajo načrt za Gazo, ki naj bi se bistveno razlikoval od prejšnjih ciljev. Izraelski premier Netanyahu je medtem zanikal stradanje v Gazi in kritiziral ZN zaradi,"izgovorov in laži". Vodja britanskih laburistov naj bi pozval k večjemu pritisku na Izrael, medtem ko so izraelske strategije v Gazi propadle zaradi notranjih spopadov med vodstvom.

Vodja Hamasa Khalil al-Hayya je izjavil, da so pogajanja o pomoči nesmiselna, če Gazanci umirajo od lakote, ter da je dostava hrane in medicine edino merilo za nadaljevanje pogajanj. Bivši ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral globalno brezbrižnost glede ameriške pomoči Gazi, poudaril, da ZDA so prispevale 60 milijonov dolarjev, a nihče ni izrekel zahvale. Poudaril je, da je ameriški pritisk prisilil Izrael, da spremeni svojo politiko glede pomoči, poveča dotok le-te in se strinja z enostranskimi prekinitvami ognja, kljub potencialni škodi za vojaško prizadevanje in izgubi pogajalskega vzvoda za izpustitev talcev.

Izrael in Sirija sta začela pogajanja o varnostnem sporazumu, ki bi naj končal izraelske napade na Sirijo. Medtem se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, kjer je bilo v zadnjih napadih ubitih 88 Palestincev, vključno z 12 ženskami, in ranjenih 374 ljudi. Egipčanski in katarski zunanji minister sta se sestala, da bi razpravljala o humanitarnih razmerah v Gazi in prizadevanjih za premirje. 49 tovornjakov s katarsko pomočjo je prispelo v Egipt in Jordanijo, namenjenih v Gazo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obtožil Združene narode, da lažejo in si izmišljajo izgovore glede dostave pomoči v Gazo, medtem ko naj bi Izrael sicer omogočil vstop 94.000 tovornjakov s pomočjo, od tega naj bi Hamas ukradel za 500 milijonov dolarjev. Medtem ko Izrael trdi, da so obtožbe o namernem stradanju civilistov neutemeljene, so se pojavile kritike, da je Izrael povzročil lakoto v Gazi in da humanitarni premori ne ustrezajo izraelskim letalskim napadom. Dnevni 10-urni premori v bojih so bili uvedeni za olajšanje dostave pomoči, vendar se bojijo, da ne bodo dosegli vseh lačnih. Medtem ko nekatere države kot sta Jordanija in ZAE izvajata zračne spuste pomoči, so bili iz Egipta proti Gazi poslani le 150 tovornjakov. Izrael je zasegel protestniško ladjo "Handala", kar je Hamas obsodil kot "kriminalno dejanje piratstva". Medtem pa nekatere države, kot je Francija, razmišljajo o priznanju palestinske države, kar je Izrael obsodil. Zvezdniški glasbenik Bob Geldof je prekinil molk in ostro obsodil Izrael, medtem ko se boj za Gazo stopnjuje, kar povzroča mednarodne kritike.

Izraelski premier Netanyahu je izjavil, da bo Izrael moral dovoliti vstop minimalne količine humanitarne pomoči v Gazo, pri čemer je zanikal poročila ZN o oviranju pomoči. Medtem je vojska objavila uničenje 500-metrskega predora Hamasa v severni Gazi in potrdila smrt dveh vojakov. Ameriški predsednik Trump je izrazil prepričanje, da mora Izrael sprejeti odločitev glede Gaze, medtem ko je senator Lindsey Graham primerjal izraelsko ravnanje z Gazo z uničenjem Tokia in Berlina. Vodja urada generalnega državnega tožilca New Yorka, Letitia James, je po prvotnem izostanku obsodbe Hamasa v svoji peticiji glede Gaze, po odzivu javnosti, popravila besedilo. Število palestinskih žrtev v Gazi je preseglo 59.821, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 88 Palestincev.

Izraelska vojska je začela uvajati dnevne 10-urne "taktične premire" v nekaterih območjih Gaze, da bi olajšala dostavo humanitarne pomoči, kar je posledica mednarodnih pritiskov zaradi vse hujše lakote. Kljub temu so se pojavili poročila o kaotičnih prizorih, ko so obupani Palestinci zgrabili pomoč, in o smrtnih žrtvah med ljudmi, ki so iskali hrano pri distribucijskih točkah. Medtem ko Izrael trdi, da je obtožbe o namernem stradanju civilistov neutemeljene, so se pojavile kritike, da je Izrael povzročil lakoto v Gazi in da humanitarni premori ne ustrezajo izraelskim letalskim napadom. Izrael je prav tako zasegel protestniško ladjo "Handala", ki je bila namenjena v Gazo, kar je Hamas obsodil kot "kriminalno dejanje piratstva". Poleg tega je Izrael odobril pobudo ZAE za izgradnjo novega vodovoda iz Egipta v Gazo.

Hamas je izraelsko posredovanje na ladji Hanzala označil za "kriminalno dejanje piratstva" in izziv človečnosti. Medtem se poglablja kriza s stradanjem v Gazi, pri čemer se organizacije za pomoč bojijo, da dosegajo vrhunec prisilnega stradanja Palestincev pod blokado. Družine izraelskih talcev pa so kritizirale humanitarni premor v Gazi, saj menijo, da Hamas nima razloga za izpustitev zajetih talcev in da Izrael sklepa koncesije brez napredka pri njihovi izpustitvi.

Izraelska vojska je zaradi naraščajočega mednarodnega pritiska in obtožb o lakoti v Gazi napovedala dnevne 10-urne "taktične premore" v nekaterih območjih, da bi olajšala dostavo humanitarne pomoči. Kljub temu so poročali o kaotičnih prizorih, ko so obupani Palestinci v begunskem taborišču Džabalija zgrabili prepotrebano pomoč. Izraelska vojska je sicer suspendirala operacije za "humanitarne namene" v Al-Mawasiju, Deir el-Balahu in mestu Gaza od 10. do 20. ure. Vendar pa se ti premori niso ujemali z izraelskimi letalskimi napadi z droni v osrednji in južni Gazi, kjer je bilo ubitih devet razseljenih Palestincev, ki so bili nastanjeni v šotorih. Število smrti zaradi podhranjenosti se je povzpelo na 128, vključno z 86 otroki. Egiptovski mediji so poročali, da so aidni tovornjaki začeli vstopati v Gazo preko mejnega prehoda Rafa. "Handala", protestniška ladja, ki je namenjena v Gazo z namenom preboja pomorske blokade, je bila zasežena v mednarodnih vodah, kar je Hamas obsodil kot "kriminalno dejanje piratstva". Avstralski premier je blokado Gaze označil za "kršitev osnovne človečnosti in morale". Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir pa je pozval k popolni ustavitvi humanitarne pomoči v Gazo in zahteval popolno okupacijo.

Po mednarodnemu pritisku zaradi lakote v Gazi je Izrael popustil blokado in napovedal ""humanitarne premore"" v več območjih ter odpravil nekatere omejitve pri dostavi pomoči. Kljub temu so poročali o kaotičnih prizorih, ko so obupani Palestinci v begunskem taborišču Džabalija zgrabili prepotrebano pomoč. Izraelska vojska je v nedeljo začela dnevne 10-urne ""taktične premore"" v treh gosto poseljenih območjih Gaze, kar naj bi olajšalo dostop humanitarne pomoči. Ti premori pa se niso ujemali z izraelskimi letalskimi napadi z droni v osrednji in južni Gazi, kjer je bilo ubitih devet razseljenih Palestincev, ki so bili nastanjeni v šotorih. Število smrti zaradi podhranjenosti se je sicer povzpelo na 128, vključno z 86 otroki, medtem ko je pomoč še naprej prihajala v Gazo preko mejnega prehoda Rafa.

Palestinsko dekle je umrlo zaradi podhranjenosti v osrednji Gazi, s čimer se je število smrti zaradi lakote in podhranjenosti povzpelo na 128, od tega 86 otrok. Medtem so egiptovski mediji poročali, da so aidni tovornjaki začeli vstopati v Gazo preko mejnega prehoda Rafa.