APDEJT.si

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

V streljanju v migrantskem centru ICE v Dallasu je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec, ki je streljal s strehe na migrante, je storil samomor. Sekretarka za domovinsko varnost je potrdila, da je napadalec umrl zaradi samopovzročene strelne rane.

Umrl je veliki mufti Savdske Arabije, šejk Abdulaziz bin Abdullah al-Šejk, ki je več kot četrt stoletja služil kot najvišja verska osebnost kraljestva. Njegovo smrt je obžaloval tudi indijski premier Narendra Modi, ki jo je označil za 'globoko izgubo'.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

V Karibih je ameriška vojska nezakonito bombardirala majhen čoln, pri čemer je umrlo vseh 11 potnikov. Medtem so bili razkriti novi detajli o domnevnem poskusu samomora Jeffreyja Epsteina v newyorškem zaporu. Poleg tega je Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) opozorilo Kalifornijo, New York in Illinois, naj sodelujejo z ICE pri deportacijah.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.