APDEJT.si

Iran je v nedeljo sporočil, da je usmrtil dva člana izgnane opozicijske skupine Mujahedeen-e-Khalq. Posameznika, identificirana kot Behrouz Ehsani Eslamlou in Mehdi, sta bila obsojena zaradi izvajanja napadov na javno in civilno infrastrukturo. Poročilo o usmrtitvah je objavljeno na spletni strani pravosodja Mizan Online.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil mednarodno brezbrižnost do humanitarne krize v Gazi in razširjeno lakoto označil za "moralno krizo", ter pozval k takojšnjemu ukrepanju. Medtem ko se v Gazi nadaljujejo spopadi in izraelski napadi, se pozornost svetovne skupnosti preusmerja drugam, zlasti na poslabšanje razmer na Zahodnem bregu, kot je navedeno v primeru Masafer Yatta.

Petmesečna deklica v Gazi je umrla v naročju svoje matere zaradi hude podhranjenosti. Ob rojstvu je tehtala več kot 3 kilograme, ob smrti pa manj kot 2 kilograma. Otrok je bil že mrtev, ko so ga pripeljali v bolnišnico Nasser.

Odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju neodvisne Palestine je odmevala kot "klic v puščavi", kar nakazuje na mlačno ali odsotno podporo s strani drugih držav. Frustracija in razmere v Gazi naj bi bili ključni dejavniki, ki so Macrona spodbudili k samostojnemu ukrepanju na tem občutljivem diplomatskem področju. Po navedbah člankov je predsednik Macron sprejel to odločitev kljub morebitni mednarodni izolaciji ali kritiki, saj je bil gnani z alarmantnimi dogodki v Gazi.

Kitajski premier Li je na Svetovni konferenci o umetni inteligenci v Šangaju napovedal, da bo Kitajska vodila vzpostavitev mednarodne organizacije za skupni razvoj umetne inteligence. S tem naj bi spodbudili globalno sodelovanje na tem področju, kar se sklada z napovedmi o hitrejših prizadevanjih ZDA na istem področju. Premier Li je izrazil tudi zaskrbljenost glede morebitnega "monopola" v razvoju umetne inteligence.

Več venezuelskih deportirancev je opisalo izjemno krute razmere v salvadorskem maksimalno varnostnem zaporu. Med bivanjem v zaporu so bili deležni žalitev s strani stražarjev, niso prejemali ustrezne medicinske oskrbe, bili so pretepani, hranjeni gnila hrana in celo ustreljeni z gumijastimi naboji. Eden od poročevalcev je izkušnjo označil za "pekel na zemlji" in "horor film".

Hongkonška policija je objavila nagrade za informacije, ki bi vodile v aretacijo 19 aktivistov, ki delujejo v tujini. Policija jih obtožuje, da so delovali v okviru subverzivne organizacije v tujini in kršili zakon o nacionalni varnosti, ki ga je uvedel Peking. Te dejavnosti naj bi bile usmerjene proti oblastem v Hongkongu in celinski Kitajski.

Število primerov čikungunje v južni Kitajski je v petek naraslo na 4.014, kar predstavlja hiter porast okužb s to virusno boleznijo, ki se prenaša z.<0xC2><0xA0>komarji. To je pomembno povečanje glede na predhodne podatke o tisočih okuženih v zadnjih dveh tednih.

Analitiki za nacionalno varnost opozarjajo, da bi lahko ameriški in izraelski sovražniki izkoristili nizke zaloge raket po nedavnem 12-dnevnem konfliktu z Iranom. Medtem ko je eden od zaveznikov ZDA, Velika Britanija, izrazila zaskrbljenost glede kršenja mednarodnega prava s strani Izraela in pozivala k večji humanitarni pomoči v Gazi, je bilo v poročilih omenjeno, da bi morala Izrael nadzirati distribucijo pomoči zamenjati,"celovita oskrba", ki bi jo vodile mednarodne organizacije.

Po več kot 40 letih zadrževanja v Franciji je libanonski pro-palestinski komunistični borec Georges Ibrahim Abdallah, star 74 let, v petek prispel v Libanon. Abdallah je prestajal dosmrtno ječo zaradi sostorilstva pri umorih dveh diplomatov, Američana in Izraelca, v Parizu.

Judovske organizacije so se odzvale na nedavno kritiko kanadskega premierja Marka Carneyja na račun Izraela glede pomoči Gazi, pri čemer so poudarile vlogo Hamasa pri trpljenju in propadu pogajanj o premirju. Medtem ko nekatere zaveznice Izraela poostrujejo kritike glede omejevanja pomoči Gazi, kjer naj bi ljudje umirali od lakote, se izraelske skupine obregnejo ob to, da so za stanje odgovorne predvsem palestinske oblasti. Avstralija je razmere v Gazi označila kot "najhujše strahove", kar kaže na naraščajoče mednarodne skrbi glede humanitarne situacije.

Evropska unija je na 25. vrhu s Kitajsko pozvala Peking, naj izkoristi svoj vpliv za mirno rešitev vojne v Ukrajini. Posebej je izpostavljena kitajska vojaška podpora Rusiji, pri čemer EU opozarja na vpletenost Severne Koreje. Ta poteza sledi diplomatskim in trgovinskim napetostim med EU in Kitajsko, saj je EU nedavno sankcionirala dve kitajski banki zaradi facilitating trgovine s Rusijo. Kljub temu so se voditelji EU in Kitajske zavzeli za povečanje diplomatskega dialoga in izboljšanje trgovinskih odnosov, kar nakazuje kompleksno dinamiko med regijama.

V Montrealu so prijeli 28-letnega moškega v povezavi s poskusom umora 30-letnika s strelnim orožjem, ki se je zgodil v soseski Villeray-Saint-Michel-Parc-Extension. Medtem ko v mestu North Bay Shore v zvezni državi New York policisti preiskujejo odkritje trupla v gozdu, je bil eden izmed njih med preiskavo ustreljen v obraz. Osumljenec, 48-letni Nieves Reyes, je bil aretiran zaradi obtožb umora žrtve in ranjenja policista.

Francosko najvišje sodišče je v petek odločalo o vprašanju, ali je mogoče vodji sirske države Bašarju al Asadu odvzeti imuniteto glede sodelovanja v smrtonosnih kemičnih napadih med sirsko državljansko vojno leta 2013. Pravni aktivisti upajo, da bo sodišče potrdilo neveljavnost njegove imunitete, kar bi omogočilo pregon proti nekdanjemu sirskemu predsedniku, ki trenutno živi v izgnanstvu v Rusiji.

Kanada je imenovala Virginijo Mearns za svojega novega veleposlanika za Arktiko. Mearns, ki prihaja iz Iqaluit in je imela dolgoletno kariero z lokalnimi vladami Inuitov, bo imela ključno vlogo pri obrambi kanadske suverenosti v arktični regiji. Immenovanje prihaja v času, ko vojska pozorno spremlja dejavnosti kitajskega ledolomilca v regiji, kar poudarja strateški pomen arktičnega območja za Kanado.

Kanadski premier Mark Carney je obsodil izraelsko vlado zaradi neuspešnega preprečevanja poslabšanja humanitarne krize v Gazi in kršenja mednarodnega prava z odrekanjem pomoči. Na platformi X je Carney izpostavil, da mora nadzor Izraela nad distribucijo pomoči zamenjati "comprehens" kar nakazuje na potrebo po mednarodnem posredovanju.

Predsednik Trump je podpisal zakon, ki ukinja 9 milijard dolarjev sredstev, namenjenih predvsem tuji pomoči in financiranju javnega radiotelevizijskega servisa. Bela hiša je pojasnila, da bo ta ukrep spodbujal druge države k večjemu prevzemanju odgovornosti za razvojno sodelovanje.

Več kot polovica volivcev ne odobrava Trumpovega ravnanja z dokumenti v zvezi z zadevo Epstein. Trump je izrazil frustracijo nad nenehno pozornostjo, ki jo namenjajo tem datotekam, in postavil vprašanja, ali skuša z objavo dokumentov o različnih zadevah preusmeriti pozornost od polemike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Iran je v Turčiji začel nova pogajanja z vodilnimi evropskimi državami o omejitvah svojega jedrskega programa. Srečanje je prvo po izraelskem napadu na Iran sredi junija, pri čemer so pričakovanja glede preboja nizka zaradi grožnje ponovne uvedbe sankcij.