APDEJT.si

V Ekvadorju je bila umorjena nekdanja misica v družbi moškega in dojenčka, primer pa preiskujejo pristojni organi. Njen brat se je po dogodku oglasil na družbenih omrežjih. Medtem je v Paragvaju prišlo do preobrata v primeru umora deklice v Caazapáju, saj naj bi nove dokaze kazale na najstnika. Zaključno poročilo potrjuje, da so poškodbe najstnika, osumljenega umora Melanie Monserrat, skladne s policijsko hipotezo, zaradi česar je 16-letnik zdaj glavni osumljenec, čeprav je drugi osumljenec še vedno v zaporu.

V kolumbijskem mestu Manizales je 22-letna mati domnevno umorila svojo dvoletno hčerko, očitno iz maščevanja proti svojemu nekdanjemu partnerju zaradi prekinitve zveze. Družina očeta umorjene deklice je razkrila, da so že pred tragičnim dogodkom opozarjali na problematično vedenje mlade matere, vendar jih pristojni organi niso upoštevali. Dogodek se je zgodil 26. julija v soseski San Sebastián.

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je bil spoznan za krivega večkratnih obtožb prevare in podkupovanja, kar pomeni prvo kazensko obsodbo nekdanjega predsednika države v zgodovini Kolumbije. Čeprav je pritožba skoraj gotova, ta sodba odpira nadaljnje preiskave vpletenosti Uribove družine v desetletja trajajoče vezi z organiziranim kriminalom, še posebej s paravojaškimi skupinami. Uribovi poskusi, da bi prikril svoje dejavnosti s prevaro in podkupovanjem, so propadli in niso ovirali naraščajočih kazenskih preiskav.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki zahteva objavo tajnih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obtožen trgovine z mladoletnicami. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je dejala, da bo Ministrstvo za pravosodje ZDA objavilo dokumente v 30 dneh po podpisu zakona. Trump je v svoji objavi na Truth Social zapisal, da zakon zahteva objavo dokumentov, ki razkrivajo Epsteinove povezave z znanimi demokrati, vključno z Billom Clintonom in Hakimom Jeffriesom.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Predlog zakona, ki od ministrstva za pravosodje zahteva javno objavo vseh dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, je bil v torek sprejet v predstavniškem domu ZDA. Kljub skoraj soglasni podpori pa mora zakon še preiti nekaj ovir, preden bo postal zakon.

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

V Arnhemu so potekale obsežne pro-palestinske demonstracije s baklami in ognjemetom. V Londonu je pro-palestinska skupnost organizirala tiho procesijo ob drugi obletnici 7. oktobra. V Bologni v Italiji so protestniki kljub prepovedi shoda protestirali, prišlo je do spopadov s policijo. V Sarajevu bo 12. oktobra 2025 potekal protest z naslovom "Bosna in Hercegovina za svobodno Palestino", kjer bodo pozvali k prekinitvi sodelovanja z Izraelom. V Indiji so študenti obtožili policijo pretirane uporabe sile med protesti na EFLU, kjer je prišlo tudi do napadov.

Kljub večtedenskemu prizadevanju Trumpove administracije, da bi zavlačevala ali preprečila glasovanje v kongresu o objavi preiskovalnih spisov Jeffreyja Epsteina, sta senat in predstavniški dom sprejela zakon, ki zavezuje ministrstvo za pravosodje k objavi vseh dokumentov v zvezi z Epsteinom. Predsednik Trump je obljubil, da bo zakon podpisal.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS v Kentuckyju, ki je zahtevalo najmanj devet življenj, družba UPS pričakuje začasne motnje v dobavni verigi in zamude pri pošiljanju. Guverner Kentuckyja, Andy Beshear, je razglasil izredne razmere.

Donald Trump je v petek sporočil, da so osumljenca za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijeli. FBI je objavil posnetek osumljenca, ki beži po streljanju na Univerzi Utah Valley, in ponudil nagrado 100.000 ameriških dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do njegovega prijetja.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

V streljanju na sedežu ICE v Dallasu so bili ranjeni štirje ljudje. Dve osebi sta umrli. Med ranjenimi sta bila najmanj dva pridržana. Oblasti preiskujejo incident kot ciljno nasilje. Tricia McLaughlin je sporočila, da ni bil poškodovan noben agent ICE.

Ismael "Mayo" Zambada, soustanovitelj mehiškega kartela Sinaloa, se bo po poročanju več virov izrekel za krivega več kaznivih dejanj na sodišču v New Yorku. 77-letni Zambada, ki se je 14. septembra izrekel za nedolžnega glede 17 obtožb, ki jih je vložila ameriška pravosodje, naj bi se na zaslišanju 25. avgusta izrekel za krivega.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.