APDEJT.si

Na tisoče Malezijcev se je zbralo v prestolnici, da bi protestiralo proti naraščajočim življenjskim stroškom in domnevnemu pomanjkanju reform pod vodstvom premierja Anwara Ibrahima. To je bil prvi večji protest v državi, odkar je bil Ibrahim izvoljen leta 2022.

Egipt je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o uradnem priznanju Palestine septembra. Vendar pa je francoski načrt razdelil zahodne zaveznike, medtem ko so ga arabske države pohvalile, sta ga Izrael in ZDA ostro obsodila.

Združeno kraljestvo se pripravlja na zračni odmet humanitarne pomoči v Gazo, ki jo prebivalstvo "obupno potrebuje". Voditelji Pariza, Londona in Berlina so pozvali Izrael k takojšnjemu koncu humanitarne katastrofe v Gazi. Svetovni program za hrano (WFP) je opozoril na kritično situacijo.

Izraelske okupacijske sile so detonirale stanovanjske objekte na območju severnega Khan Younisa v Gazi. Medtem pa pozivi znotraj izraelske Knessete k priključitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan predstavljajo kršitev mednarodnega prava in spodkopavajo možnosti za mir. Firas Al-Tairawi iz Chicaga je ta dejanja označil za kolonialni zločin, ki zahteva nacionalno enotnost in celovit odpor.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Po več kot 40 letih zapora v Franciji je bil libanonski aktivist Georges Ibrahim Abdallah izpuščen in se je vrnil v domovino. Njegov prihod v Bejrut je pozdravilo več deset podpornikov, med katerimi so nekateri mahali z zastavami Palestine ali Libanonske komunistične partije, kar je nakazovalo njegov junaški sprejem.

Savdska Arabija in Iran sta izrazila globoko sožalje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ruskemu ljudstvu ob tragični nesreči potniškega letala na ruskem Daljnem vzhodu v regiji Amur. Letalo je strmoglavilo in vseh 49 ljudi na krovu je umrlo.

Zvezno prizivno sodišče je v sredo potrdilo odločitev nižjega sodišča, ki je blokiralo izvajanje ukaza predsednika Donalda Trumpa o odpravi državljanstva ob rojstvu, s čimer je ta označil za protiustavnega. Medtem ko se Trump nadalje ukvarja z gospodarstvom, je obiskal sedež Zveznih rezerv v času pred pomembnim zasedanjem o obrestnih merah, kar je še poglobilo pritisk na znižanje obrestnih mer, čeprav je Trump izjavil, da ne bo odpustil predsednika centralne banke. Hkrati je Trump podpisal pomemben trgovinski sporazum z Japonsko, ki vključuje zavezo Tokia k naložbam v ZDA, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost njegove politike trgovinskih carin.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

Izraelska pogajalska ekipa se je vrnila iz Dohe na posvetovanja, potem ko je Hamas posredoval svoj odgovor na zadnji predlog o prekinitvi ognja. Predstavništvo premierja je potrdilo prizadevanja posrednikov. Medtem pa naj bi Huti izurili elitne borce za napade na Izrael.

Izraelski parlament je simbolično potrdil predlog o pripojitvi zasedenega Zahodnega brega. Libanonsko gibanje Hezbolah je odločno obsodilo potezo izraelske Knesseta, ki naj bi razširila "izraelsko suverenost" na Zahodni breg in dolino reke Jordan.

Libanonski minister za gospodarstvo in trgovino je ostro obsodil napade na nekatere pekarne in mline, pri čemer je poudaril pomen sektorja za varnost preskrbe s hrano. Premier je izrazil podporo prizadetim podjetjem. Medtem je Irak pretresla politična in gospodarska kriza, povezana z obnovo sedeža Federal Reserve, pri čemer naj bi Donald Trump in njegovi zavezniki pritiskali na Federal Reserve glede obrestnih mer. V Bagdadu so napovedani protesti zaposlenih v iraški meteorološki in seizmološki upravi zaradi domnevnega slabega vodenja in upravnih krivic, kar bi lahko povzročilo delno ustavitev dela. Poleg tega v Iraku potekajo pozivi k opustitvi sporazuma s Kuvajtom o خور عبد الله, pri čemer naj bi 200 parlamentarcev podprlo preklic sporazuma, načrtovani pa so tudi množični protesti. V Libanonu je nekdanji zunanji minister Abdullah Bou Habib preminul, kar je sprožilo razprave o njegovi diplomatski in politični karieri. Libanonska pevka Elissa je izrazila razočaranje nad novim mandatom, medtem ko je bila predstavljena knjiga o "pozitivni in aktivni nevtralnosti ter obrambni politiki", ki jo je napisala Nicole Touma in Ghassan Hanna.

Ameriški proizvajalec avtomobilov Tesla je v zadnjem finančnem poročilu zabeležil nadaljnje padanje prihodkov in dobičkov, kar je deloma posledica vpletenosti izvršnega direktorja Elona Muska v politiko. Podjetje je opozorilo, da bo novi davčni zakon predsednika Donalda Trumpa še poslabšal položaj. Medtem se svetovni gospodarstvi nahajajo v negotovem položaju, kar potrjujejo znaki, kot so padec dolarja, rast cen zlata, naraščajoči svetovni dolg in število vojaških konfliktov, kar nakazuje na možnost nove svetovne gospodarske krize ali recesije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu pozval k pragmatizmu in poglobitvi zaupanja med stranema v času globalne negotovosti. Voditelji so obeležili 50 let diplomatskih odnosov, pri čemer so poudarili pomen pravilnih strateških odločitev.

Združene države Amerike so napovedale ponoven izstop iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Tammy Bruce, tiskovna predstavnica State Departmenta, je izjavila, da je bil razlog za izstop podpora Unesca "prebujenim, razdiralnim kulturnim in socialnim vzrokom".

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Iran je nakazal, da za zadnje dogodke, ki so vplivali na državo, stoji Izrael. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je zavrnil poskuse ZDA in Izraela, da bi ustavili jedrski program Teherana, in poudaril, da se bo program nadaljeval v skladu z mednarodnim pravom, obljubljajoč močan odziv na morebitne prihodnje grožnje. Medtem so se v Teheranu sestale diplomatske delegacije Irana, Rusije in Kitajske na trilateralnih pogovorih o jedrskih pogajanjih, odpravi sankcij proti Iranu in drugih povezanih vprašanjih.

Savdska Arabija je pozdravila skupno izjavo 26 mednarodnih partnerjev, ki zahtevajo takojšnjo prekinitev vojne v Gazi in odpravo vseh omejitev na humanitarno pomoč. Medtem so bili izraelski potniki na križarki na grškem otoku Syros ponovno onemogočeni pri izkrcanju zaradi obsežnih propalestinskih protestov, kar je vzbudilo zaskrbljenost za varnost potnikov.

V Gazi so zaradi podhranjenosti umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, saj Izrael še naprej blokira dostavo humanitarne pomoči. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da so njeni uslužbenci, zdravniki in humanitarni delavci v Gazi zaradi lakote omedlevali med delom, kar kaže na resnost humanitarne krize v enklavi. Kritike Izraela so se nadaljevale, saj sta Združeno kraljestvo in Francija obsodili izraelsko politiko glede dostave pomoči in pozvali k takojšnji prekinitvi vojne, Savdska Arabija pa je podprla izjavo 26 držav, ki zahtevajo odpravo vseh omejitev pomoči.