Strokovnjaki za nadzor živil in zdravil so izdali opozorilo glede prisotnosti nevarnih kemikalij v termalnem papirju, ki se uporablja za nakupovalne in bančne račune. Gre za snovi, znane kot bisfenoli (BPA in BPS), ki delujejo kot hormonski motilci in lahko ob stiku s kožo prehajajo v človeško telo. Opozorilo poudarja, da te snovi predstavljajo tiho grožnjo hormonskemu ravnovesju, kar lahko vodi do dolgotrajnih zdravstvenih težav. Znanstveniki pojasnjujejo, da se bisfenoli pogosto uporabljajo v premazih za termalni tisk, saj omogočajo vidnost izpisa brez uporabe črnila. Ker so te kemikalije v prosti obliki in niso vezane na polimere, se ob dotiku zlahka prenesejo na prste. Strokovnjaki svetujejo previdnost pri rokovanju z računi, predvsem pa priporočajo umivanje rok po stiku s tovrstnim papirjem, da bi zmanjšali tveganje za absorpcijo skozi kožo.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Predsednik iranskega vladnega sveta za informiranje Elias Hazrati je s posebnim dekretom na položaja novih nestrankarskih članov sveta imenoval Mohameda Atrianfarja in Mašalaha Šams-ol-Vaezina. Imenovanje sledi nedavnemu odstopu prejšnjih članov, Mohameda Mohadžerija in Fajaza Zaheda, ki sta svet zapustila predčasno. Gre za pomembno kadrovsko prerazporeditev znotraj organa, ki skrbi za komunikacijsko strategijo in odnose z javnostmi iranske administracije. Novi imenovanji prihajata v času, ko se iranska vlada trudi konsolidirati svoje informacijske kanale pod vodstvom Hazratija. Atrianfar in Šams-ol-Vaezin sta znana po svojih preteklih vlogah v iranskem medijskem prostoru, njuna vključitev v svet pa nakazuje na morebitne spremembe v načinu, kako bo država v prihodnje komunicirala s ključnimi deležniki in javnostjo. Svet za informiranje ima namreč osrednjo vlogo pri oblikovanju uradnega diskurza in upravljanju medijskega poročanja o vladnih politikah.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje v prestolnici Caracas in okoliških regijah ter ugrabile zakonitega predsednika Nicolasa Madura. Tiskovna agencija Reuters je poročala o podrobnostih ameriške operacije, ki jo nekateri analitiki primerjajo z delovanjem mafijskih tolp, saj gre za neprecedenčen poseg v mednarodni pravni red. Ameriški medij News Nation je ob tem analiziral pravne in politične posledice napada, ki v mednarodni skupnosti povzroča nemir in zgražanje nad ravnanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Operacija, ki vključuje uporabo vojaške sile za odstranitev tujega voditelja, je v Združenih državah Amerike sprožila hude pravne spore in razprave o zakonitosti takšnih ukrepov. Kritiki poudarjajo, da je Trump s tem dejanjem postavil nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po ugrabitvi so se pojavile informacije, da je Maduro pridržan na ameriški vojaški ladji, medtem ko ZDA že napovedujejo začasno upravo nad Venezuelo in prevzem nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi polji, kar še dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Izvršni direktor iranskega Sklada za kreditiranje umetnosti je napovedal znatno povišanje socialnih prejemkov za delavce v kulturi. V okviru dveh ločenih programov, imenovanih Selva (pomoč pri upokojitvi) in Program za priznanje dosežkov, se bodo mesečna izplačila umetnikom, novinarjem in drugim kulturnim delavcem povečala za 100 odstotkov. Po besedah vodstva sklada se bo to povišanje začelo izvajati retroaktivno od januarja 2024 dalje. Odločitev o podvojitvi sredstev je bila sprejeta na podlagi neposrednega ukaza ministra za kulturo in islamsko orientacijo. Povečanje finančne pomoči je bilo časovno usklajeno s praznovanjem rojstva imama Alija, sredstva za ta namen pa so bila zagotovljena po pridobitvi vseh potrebnih odobritev pristojnih organov. Cilj ukrepa je izboljšanje socialnega položaja umetnikov in priznanje njihovega prispevka k iranski družbi, zlasti v luči trenutnih gospodarskih razmer v državi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Iranska vlada je uradno napovedala razširitev nacionalnega sistema elektronskih bonov za hrano, ki so po novem dostopni vsem prebivalcem države. Prvotni načrt je predvideval dodelitev teh subvencij le devetim dohodkovnim razredom, vendar so oblasti z zadnjo reformo vključile tudi deseti, najvišji dohodkovni razred. S to odločitvijo bodo vsi iranski državljani, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, upravičeni do posebnih ugodnosti pri nakupu osnovnih živil. Sistem deluje preko digitalnih platform, namenjen pa je ublažitvi vpliva visoke inflacije in gospodarskih sankcij na življenjske stroške. Ministrstvo za delo in socialne zadeve je potrdilo, da bo nova uredba stopila v veljavo takoj, s čimer želijo zagotoviti večjo socialno varnost in poenostaviti distribucijo državne pomoči. Odločitev odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira domače razpoloženje v obdobju nenehnih gospodarskih pritiskov na državo.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Paris Saint-Germain je z rezultatom 2:1 premagal Paris FC v prvem pariškem derbiju po letu 1978 in se tako približal vodilnemu Lensu na eno točko zaostanka v 17. krogu Ligue 1. Gola za PSG sta dosegla Désiré Doué in Ousmane Dembélé.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.