V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Meteorološke službe v Jordaniji in na palestinskih ozemljih so za nedeljo napovedale postopen dvig dnevnih temperatur, čeprav v regiji še naprej prevladuje hladno zimsko vreme. V Jordaniji so dopoldne zaznali delno oblačno vreme, ki je bilo v višje ležečih predelih države še vedno izrazito hladno, medtem ko je bilo v dolini reke Jordan, ob Mrtvem morju in v Akabi nekoliko prijetneje. Kljub rahlemu porastu temperatur so oblasti izdale opozorila pred zmanjšano vidljivostjo zaradi megle v nočnih in jutranjih urah ter pred nevarnostjo pozebe v visokogorju. Podobne razmere so zabeležili na palestinskih ozemljih, kjer je pihal zmeren do močan vzhodni veter, morje pa je bilo mirno. V večernih urah se je nebo razjasnilo, kar je povzročilo dodaten padec temperatur in mraz. Ta vremenski trend sledi obdobju povečane oblačnosti in nizkih temperatur, ki so regijo zaznamovale v preteklih dneh.

Letalska družba Iran Air je sporočila, da je na letu številka IR 311, ki bi moral danes ob 6.40 zjutraj poleteti iz Teherana proti Ahvazu, prišlo do resne tehnične okvare na motorju letala. Po navedbah pilota in uradnem obvestilu prevoznika je bila zaradi napake odpovedana načrtovana pot, kar je povzročilo precejšnjo zamudo in nezadovoljstvo med potniki. Incident so spremljala poročila o tem, da so bili potniki približno dve uri ujeti v letalu na vzletni stezi, preden so se lahko izkrcali. Iranski nacionalni letalski prevoznik je v izjavi za javnost pojasnil, da so bili postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli, vendar podrobnosti o naravi okvare motorja niso razkrili. Potniki so morali na nadomestni polet čakati v letališki stavbi, medtem ko so tehniki preučevali obseg poškodb na plovilu.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

V Iranu se je na avtocesti, ki povezuje mesti Kazvin in Zendžan, zgodila obsežna prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih več osebnih in tovornih vozil. Po podatkih tiskovnega predstavnika iranske službe za nujno medicinsko pomoč je bilo v verižnem trčenju poškodovanih 19 oseb. Na kraj dogodka so nemudoma napotili reševalne ekipe, ki so oskrbele poškodovance. Prve informacije kažejo, da je v nesreči prišlo do trčenja med vozili različnih kategorij, kar je povzročilo večjo materialno škodo in začasno zaporo prometne žile. Reševalne službe so potrdile, da so vse poškodovane osebe prejele ustrezno medicinsko pomoč, medtem ko preiskava o natančnem vzroku nesreče še poteka. Oblasti za zdaj niso poročale o smrtnih žrtvah.

Vojska Južne Koreje je sporočila, da je Severna Koreja v nedeljo zjutraj okoli 7.50 po lokalnem času izstrelila več balističnih raket iz okolice prestolnice Pjongjang proti vzhodni obali. Gre za prvo tovrstno dejanje v letu 2026, ki ponovno povečuje napetosti na Korejskem polotoku. Rakete so poletele proti Japonskemu morju, pri čemer podrobnosti o dosegu in natančnem tipu orožja južnokorejske oblasti še analizirajo. Izstrelitev se dogaja v obdobju, ko so se ameriške obrambne zmogljivosti v regiji nedavno ponovno okrepile. Severnokorejski vojaški vrh s temi dejanji nadaljuje svojo strategijo stopnjevanja pritiska in preizkušanja obrambnih sistemov sosednjih držav. Japonska obalna straža je prav tako potrdila dogodek in opozorila ladje na previdnost, medtem ko regionalne sile budno spremljajo morebitne nadaljnje provokacije s strani Pjongjanga. Gre za nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj režima za krepitev svojega raketnega arzenala kljub mednarodnim sankcijam.

Izraelski vladni predstavniki so izrazili nezadovoljstvo nad neuspehom protestov in nemirov v Iranu, ki niso prinesli pričakovane destabilizacije države. Kljub javni podpori nekaterih ministrov v izraelski vladi, ki so odkrito podprli protestniška gibanja, se razmere v Iranu po navedbah virov umirjajo, kar je v Tel Avivu povzročilo val političnega razočaranja. Analitiki v regiji ocenjujejo, da so poskusi spodbujanja notranjih konfliktov dosegli mrtvo točko, saj Teheran ohranja nadzor nad ključnimi varnostnimi strukturami. Dogajanje odraža globoko zakoreninjeno sovražnost med državama, pri čemer Izrael aktivno spremlja in spodbuja notranje pritiske na iranski režim. Neuspeh zadnjega vala nemirov pomeni strateški izziv za izraelsko zunanjo politiko, ki je stavila na destabilizacijo nasprotnika prek civilnih nemirov. Poročila kažejo, da so bili izraelski načrti o širitvi upora preuranjeni, saj se je iranska država na pritiske odzvala učinkovito, kar je ustavilo projekt, ki so ga v Izraelu označevali za priložnost za korenite spremembe v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Iranski kapitalski trg je v nedeljo zabeležil pomembno aktivnost, saj je bila izvedena prva javna ponudba (IPO) delnic podjetja Dorpad Tabriz. Po uradnih napovedih borznih organov je bilo v prodajo ponujenih 12 odstotkov celotnega lastniškega deleža družbe. Postopek je potekal po tako imenovani kombinirani metodi, ki vključuje sodelovanje institucionalnih in individualnih vlagateljev, kar je običajna praksa za zagotavljanje stabilnosti cene ob vstopu na trg. Podrobnosti o ponudbi, vključno s fiksno ceno in specifičnim načinom razdelitve delnic, so bile objavljene neposredno pred začetkom trgovanja. Ta poteza predstavlja del širših prizadevanj za dokapitalizacijo industrijskih podjetij v regiji Tabriz in povečanje likvidnosti na domačem kapitalskem trgu. Investitorji so kazali zanimanje za vstop v lastniško strukturo podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo na področju kovinske industrije, kar odraža trenutno dinamiko v iranskem gospodarskem sektorju.

Nekdanji napadalec iranskega nogometnega kluba Persepolis, Šahab Zahedi, je uradno podaljšal svojo pogodbo z japonsko ekipo Avispa Fukuoka. S tem so se končale večtedenske špekulacije o njegovi morebitni vrnitvi v domovino, kjer so ga številni mediji povezovali s ponovnim prestopom v Teheran. Klub Avispa Fukuoka je v uradni izjavi potrdil, da iranski napadalec ostaja del njihove ekipe tudi v prihodnji sezoni. Zahedi se je na Japonskem hitro uveljavil kot ključen igralec, njegova odločitev o podaljšanju sodelovanja pa pomeni pomembno okrepitev za ambicije kluba v elitni japonski ligi J1. Športni analitiki so njegovo potezo ocenili kot željo po nadaljnjem dokazovanju v močnejšem mednarodnem okolju, namesto vrnitve v iransko prvenstvo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Ustavni senat vrhovnega sodišča Venezuele je podpredsednico Delcy Rodriguez imenoval za začasno predsednico države. Odločitev je sledila izredni situaciji v Caracasu, kjer so ameriške posebne sile v soboto zjutraj izvedle vojaško operacijo in pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Sodišče je Rodriguezovi naložilo vodenje države v odsotnosti predsednika, s čimer so skušali zapolniti politično praznino v državi, ki jo pretresa tuje vojaško posredovanje. Dogodek predstavlja neposredno posledico stopnjevanja napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Po navedbah sodišča bo Rodriguezova opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednice vlade in države, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko vlada v Caracasu poskuša ohraniti kontinuiteto oblasti, opozicijske sile pod vodstvom Marie Corine Machado že oblikujejo vzporedne prehodne strukture, kar državo potiska v obdobje globoke ustavne in politične negotovosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.