APDEJT.si

V Gazi je bilo ubitih več kot 60.000 Palestincev, od tega 18.500 otrok, kar pomeni več kot enega otroka na uro od začetka vojne. Ustanova, ki jo podpira OZN, je sporočila, da se v Gazi odvija "najslabši možni scenarij lakote", kar je posledica strogih omejitev pomoči, ki jih je uvedel Izrael.

Ameriški predsednik Donald Trump je med ponedeljkovim srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem na Škotskem pozval k povečanju humanitarne pomoči Gazi in vzpostavitvi centrov za hrano, pri čemer je izrazil zaskrbljenost zaradi slik stradajočih otrok. Poleg tega je Trump Putinu določil nov rok za končanje vojne v Ukrajini in izdal ultimat Rusiji, hkrati pa je na srečanju tudi promoviral svoja golf igrišča.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno poudaril, da se ofenziva v Gazi ne bo ustavila, dokler ne bodo uničili Hamasa in se ne bodo vrnili vsi talci. Medtem je Španija napovedala, da bo ta teden nad Gazo odvrgla 12 ton hrane iz zraka, saj ozemlje pesti lakota po več kot 21 mesecih spopadov med Izraelom in Hamasom.

Tajska in Kambodža sta se v ponedeljek v Kuala Lumpurju sporazumeli o takojšnjem in brezpogojnem prenehanju ognja, ki naj bi začelo veljati opolnoči. Dogovor je sledil oboroženim spopadom na njuni skupni meji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil skrajšanje 50-dnevnega roka, ki ga je dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Medtem je podpredsednik JD Vance v Ohiu kritiziral Obamo, s čimer je posnemal Trumpovo retoriko.

Ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da v Gazi vlada »prava lakota« in je pozval k večji dobavi hrane, medtem ko je zavrnil trditve izraelskega premierja Netanjahuja, da lakote ni. Španija je napovedala, da bo v Gazo iz zraka spustila 12 ton hrane. Medtem so jemenski Huti zagrozili z zaostritvijo napadov na ladje, povezane z izraelskimi podjetji. Ameriška administracija pa je prekinila pogovore o prekinitvi ognja in obtožila Hamas pomanjkanja »dobre vere«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala Palestino kot državo, kar naj bi formaliziral na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. Ta poteza prihaja sredi naraščajoče globalne kritike zaradi lakote v Gazi. Hkrati se v ZN začenja konferenca, ki naj bi oživila zastalo dvodržavno rešitev za Izrael in Palestino, pri čemer bosta vodilni vlogi prevzeli Francija in Savdska Arabija. Medtem je visoki komisar ZN za človekove pravice izjavil, da države, ki podpirajo Izrael, "soodgovarjajo" za genocid, medtem ko ameriški demokrati pozivajo k prenehanju financiranja GHF zaradi obupnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer je po podatkih ZN umrlo na tisoče Palestincev pri poskusu dostopa do hrane.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala palestinsko državo med septembrsko generalno skupščino ZN v New Yorku. Odločitev sledi zgodovinski zavezi k miru na Bližnjem vzhodu. Medtem se v Združenem kraljestvu povečuje pritisk na vlado, naj prizna palestinsko državo. Vodja laburistov Keir Starmer je dejal, da išče primeren trenutek za takšno potezo, medtem ko več ministrov in poslancev stranke meni, da je pravi čas zdaj. V Gazi medtem nadaljuje izraelska ofenziva, ki povzroča hude humanitarne razmere, opisane kot "pekel na Zemlji", kjer ljudje umirajo od lakote.

Izrael in ZDA so opustili pogajanja o premirju s Hamasom, saj Washington kritizira "sebično držo" skupine iz Gaze glede predloga za prekinitev ognja. Medtem je evropska komisarka za krizno upravljanje pozvala Izrael k odpravi omejitev v Gazi in ponovni vzpostavitvi pomoči Združenih narodov, saj "stradanje" v enklavi "se mora končati".

Državna sekretarka za notranje zadeve Rosa Icela Rodríguez se je srečala z vatikanskim zunanjim ministrom Paulom Richardom Gallagherjem. Srečanje je potekalo v apostolski nunciaturi in naj bi vključevalo razpravo o možnem obisku papeža Leona XIV. v Mehiki. Rodríguezova je srečanje opisala kot "bratsko in cordial" in se Gallagherju zahvalila za sestanek na svojem profilu na družbenem omrežju X.

Meksiška predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je napovedala odločen boj proti davčnemu "huachicolu" (izgubah pri pobiranju davkov), potem ko je ameriška ambasada objavila poročilo o izvozu ukradenega hidrocarbura v ZDA. Medtem se Ciudad de México sooča z migrantsko krizo, saj številni migranti ostajajo brez dokumentov. Pojavile so se tudi obtožbe predsednika opozicijske PRI, Alejandra Morena, ki je vladajočo stranko Morena označil za "narkostranko" zaradi domnevnih povezav s kriminalom. Odvetnik Ovidia Guzmana, Jeffrey Lichtman, je prav tako kritiziral mehiško vlado in predsednico Sheinbaum glede primera "El Mayo" Zambade. V športnih novicah je bil zavrnjen vizum pevcu Natanaelu Canu zaradi domnevne lažnivosti glede njegove profesije. Poleg tega je prišlo do obtožb o črni kampanji proti poslanki zaradi primera "Dato protegido", medtem ko je bil objavljen amparo proti odredbi o prijetju Hernána Bermúdeza Requeño. Med pomembnejšimi novicami je tudi napoved hudih vremenskih razmer v Mehiki.

Več kot polovica volivcev ne odobrava Trumpovega ravnanja z dokumenti v zvezi z zadevo Epstein. Trump je izrazil frustracijo nad nenehno pozornostjo, ki jo namenjajo tem datotekam, in postavil vprašanja, ali skuša z objavo dokumentov o različnih zadevah preusmeriti pozornost od polemike.

Administracija Donalda Trumpa je pošiljala grozilna pisma migrantom, vključno z otroki, ki so v ZDA vstopili zakonito, jih pozivala k takojšnjemu odhodu ter grozila s deportacijami, globami in kazenskimi postopki, kar je povzročilo pretres med družinami in civilnimi voditelji v Illinoisu. Medtem je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum poročala o 50-odstotnem upadu prometa s fentanilom iz Mehike v ZDA, kar pripisuje oslabitvi kartelov. Sheinbaumova je tudi obljubila izčrpavanje vseh možnosti za zaustavitev novih ameriških carin.

Replika Ovalne pisarne v bližini Bele hiše je doživela preobrazbo, da bi natančno odražala predsedniško pisarno Donalda Trumpa med njegovim prvim mandatom. Medtem ko se javnost sooča s to vizualno reprezentacijo, so se pojavile tudi pomembne pravne novice. Moški, obtožen poskusa atentata na predsednika Trumpa, je prejel dovoljenje sodišča, da se na sojenju zagovarja sam. Hkrati pa se je v medijih pojavila kritika Trumpovih poskusov preusmerjanja pozornosti z njegovih povezav z primerom Jeffreyja Epsteina, pri čemer se je omenjala njegova uporaba rasističnih izjav in drugih taktik. Saga Epstein je namreč močno vplivala na delovanje Bele hiše in predsednikove tiskovne konference, kar je sprožilo obsežne preiskave s strani Ministrstva za pravosodje.

V Gazi je lakota v zadnjih šestih mesecih povzročila več smrti kot v predhodnih dveh letih. Priče poročajo o izčrpanih posameznikih, primerjajoč jih s preživelimi iz nacističnih taborišč. Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), Philippe Lazzarini, je stanje opisal kot "hodijoče truplo". Odpoved vstopa medicinskega osebja in pomanjkanje osnovnih sredstev za preživetje dodatno zaostrujejo humanitarno krizo. Mednarodna agencija AFP je izrazila zaskrbljenost nad nevarnostjo smrti novinarjev zaradi stradanja.

Odbor za porabo predstavniškega doma ameriškega kongresa je predlagal pogojevanje finančne pomoči Mehiki z zagotovitvijo dobave vode na meji. Predlog so poslali na glasovanje v celoten predstavniški dom.

Mednarodna konferenca ZN bo prihodnji teden obravnavala mirno rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja in dvodržavne rešitve. Pozivajo k takojšnji uporabi mednarodnega prava za končanje izraelske okupacije, apartheida in preprečevanje genocida. Medtem pa naj bi Iran v konfliktu z Izraelom junija uporabil prepovedane kasetne bombe, s čimer je ogrozil civiliste, navaja poročilo Amnesty International, ki navaja tudi, da so iranske sile izstrelile balistične rakete z eksplozivnimi naboji.

Čilski predsednik Gabriel Boric je ostro obsodil dnevne smrti zaradi lakote v Gazi in poudaril, da bo zgodovina sodila odgovornim za to humanitarno katastrofo. S temi izjavami se je pridružil vse glasnejšim mednarodnim pozivom k reševanju krize v Gazi, kjer Organizacija združenih narodov (OZN) poroča o skrajni lakoti.

Več kot 100 humanitarnih in človekoljubnih organizacij je izdalo ostro opozorilo glede širjenja "množične lakote" v Gazi, kjer se humanitarni delavci sami uvrščajo v čakalne vrste za hrano. Medtem je Brazilija napovedala, da se bo pridružila Južni Afriki v obtožbi proti Izraelu zaradi genocida pred Mednarodnim sodiščem pravice, s čimer bo obsodila "zverinstva" v palestinskih ozemljih.