Objavljeno: 28. 7. 2025 6:16
Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".
Novi članki so razkrili, da naj bi Izrael nameščal avtomatske strojnice na gradbene žerjave za streljanje na izstradane Palestince v Gazi. Poleg tega so poročali, da je 3.770 izraelskih vojakov, ki so se borili v Gazi, trpelo za posttravmatskim stresnim sindromom, od januarja letos pa naj bi jih 16 storilo samomor. Robert Reich je bil kritiziran zaradi izkoriščanja holokavsta za napade na Izrael. V pomembnem premiku so Katar, Savdska Arabija in Egipt izdali skupno izjavo, v kateri so Hamas pozvali k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo.
Novi članki so razkrili, da sta dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice obtožili lastno vlado genocida nad Palestinci v Gazi, kar se je zgodilo prvič, da so se domače organizacije postavile na stran mednarodnih. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi od 7. oktobra 2023 preseglo 60.034, večinoma žensk in otrok. Španija je podprla priznanje Palestine v Združenih narodih za pravičnost in mir, Kanada pa je bila kritizirana zaradi vloge pri oboroževanju Izraela. Poročali so tudi o hudi psihični stiski izraelskih vojakov in njihovih družin zaradi vojne. Skupina uglednih izraelskih posameznikov je pozvala mednarodno skupnost k uvedbi paralizirajočih sankcij proti Izraelu zaradi stradanja v Gazi.
Francija in 14 drugih zahodnih držav je pozvalo k priznanju palestinske države, medtem ko je vodja britanskih laburistov napovedal, da bo Združeno kraljestvo priznalo Palestino septembra, razen če Izrael ne bo ustavil vojne. Kritiki so opozorili, da palestinska državnost ni pogajalski žeton. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kljub poročilom o naraščajoči lakoti zanikal stradanje v Gazi in obljubil »izbris Gaze« v nekaj tednih, da bi rešil »palestinski problem«, hkrati pa je zatrdil, da Izrael »ni prenehal poskušati« oživiti pogovore o talcih s Hamasom. Ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene je kot prva republikanka dejanja Izraela v Gazi označila za genocid. Nacionalni zbor v Franciji je bil kritiziran, ker je ponavljal izraelsko propagando.
Mednarodni pritiski na Izrael so se stopnjevali, saj so Združeni narodi sklicali konferenco, ki je pozvala k svetovnemu priznanju Palestine in obsodila izraelska dejanja v Gazi kot genocid. Brazilija je napovedala sankcije proti Izraelu zaradi genocida, medtem ko je Nizozemska prepovedala vstop izraelskim ministrom, ki so pozivali k nasilju in etničnemu čiščenju. EU razmišlja o delni zamrznitvi dostopa Izraela do raziskovalnega programa Horizon Europe. Izrael je izrazil obžalovanje zaradi teh odločitev in jih označil za neutemeljene. Poročila navajajo, da izraelski premier Benjamin Netanjahu pripravlja načrt za postopno aneksijo Gaze, da bi pomiril svoje skrajno desne koalicijske partnerje, kar je sprožilo mednarodne obsodbe. Hutiji so nadaljevali z napadi na Izrael, med drugim z izstrelitvijo hipersonične balistične rakete. Strokovnjaki ZN so obsodili Izrael zaradi namerne dehidracije in stradanja Palestincev v Gazi, opozarjajoč na 'najhujši scenarij lakote'. Iranski predsednik parlamenta je izraelske akcije primerjal z nacističnimi zločini, medtem ko so Združeno kraljestvo in Islandija ponovno poudarili pomen rešitve dveh držav. Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000.
Francoski predsednik je priznal palestinsko državo, kar naj bi spremenilo diplomatsko ravnotežje v svetu, medtem ko je vodja britanskih laburistov napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra prav tako priznalo Palestino, če Izrael ne bo privolil v prekinitev ognja in omogočil dostave pomoči. Izraelske oblasti so grozile z aneksijo Gaze, če Hamas ne bo izpustil talcev, kar naj bi potekalo ob podpori Trumpove administracije. Hutiji so iz Jemna izstrelili raketo na Izrael, ki je bila prestrežena, v Gazi pa so izraelski napadi terjali 30 življenj. Nekateri strokovnjaki so poudarili, da je edina rešitev za Izrael njegovo razstavljanje, saj je sionizem zapisan v njegovi DNA.
Na konferenci ZN je sedemnajst arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, pozvalo Hamas, naj preda orožje Palestinski upravi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je zagrozil, da bo vladi predlagal aneksijo delov Gaze, če Hamas ne bo sprejel ultimatuma.
CBS News je bil kritiziran zaradi nadaljnjega citiranja ministrstva za zdravje v Gazi, kar naj bi prispevalo k Hamasovi propagandi. V medijih so se pojavila poročila o pismu več kot tisoč rabinov, ki nasprotujejo stradanju prebivalcev Gaze, vendar so se pojavile tudi kritike o dvoličnosti te pobude. Vodilne izraelske in mednarodne organizacije za človekove pravice, kot so B'Tselem, Zdravniki za človekove pravice in Amnesty International, so Izrael in ZDA obtožile sodelovanja pri genocidu v Gazi, pri čemer so poudarile, da je to partnerstvo, prežeto z genocidom.
Nizozemska je Izrael prvič uvrstila na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti, kar je sporočila Nacionalna koordinacija za varnost in protiterorizem (NCTV). Nemčija je medtem zavirala predlog Evropske komisije o zamrznitvi sredstev EU za izraelska start-up podjetja zaradi slabih humanitarnih razmer v Gazi, kar so nevladne organizacije označile za »farsično« sodelovanje v zračnem mostu. Trideset pomembnih izraelskih posameznikov, vključno s filmskimi ustvarjalci, akademiki in nekdanjim vrhovnim sodnikom, je pozvalo k »ohromitvenim mednarodnim sankcijam« proti Izraelu, ker naj bi stradal prebivalstvo Gaze. Ultranacionalistična izraelska televizija Kanal 14 je bila obtožena, da spodbuja vojne zločine in genocid v Gazi, tudi z zasmehovanjem matere žrtve lakote. Narašča pa tudi notranji odpor proti izraelski državi, vključno med mladimi v imperialističnih državah, ki so oboroževale in financirale Izrael.
Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino, razen če se Izrael ne bo strinjal s prekinitvijo ognja in ne bo omogočil dostave pomoči v Gazo. Ta poteza je sprožila ostre kritike izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki jo je označil za »nagrado za Hamasov pošastni terorizem«, ter nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jo je prav tako označil za »nagrado za Hamas«. Izraelski premier Netanjahu je tudi napovedal, da namerava »izbrisati Gazo« v nekaj tednih in zasedeti njeno ozemlje, da bi »rešil palestinski problem«. V odziv na stradanje v Gazi je Nizozemska prepovedala vstop dvema izraelskima ministroma, ki sta domnevno pozivala k etničnemu čiščenju. Medtem so nekateri v Izraelu pozvali k drastičnim sankcijam proti lastni vladi zaradi stradanja v Gazi, Candace Owens pa je kritizirala Republikansko stranko zaradi zadržanosti pri reševanju vprašanja lakote v Gazi. Kolumnist New York Timesa Thomas L. Friedman je kritiziral Trumpa, češ da so ga »prevarali« ekstremistični izraelski zakonodajalci glede vojne v Gazi.
Izraelske sile so napadle skupino Palestincev, ki so čakali na dostavo humanitarne pomoči, pri čemer je bilo ubitih najmanj 31 ljudi in več kot 145 ranjenih. Izraelska vojska pa je objavila videoposnetek, ki prikazuje oborožene pripadnike Hamasa, kako ropajo tovornjak s humanitarno pomočjo v Gazi.
Vodja britanskih laburistov Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra priznalo suverenost Palestine, če Izrael ne bo privolil v prekinitev ognja in ne bo omogočil dostave pomoči. Izrael naj bi razmišljal o aneksiji Gaze, če Hamas ne bo izpustil talcev, medtem ko so izraelske človekoljubne organizacije potrdile, da Izrael izvaja genocid v Gazi. Nekdanji predsednik Amazonskega sindikata Chris Smalls naj bi bil pretepen s strani izraelskih vojakov. Poročali so tudi o hudi lakoti v Gazi, medtem ko je izraelski zunanji minister Gideon Saar dejal, da Izrael ne bo "Češkoslovaška 21. stoletja".
Jemenski Hutiji so se po poročanju ameriškega portala Newsmax.com, ki se je skliceval na izraelske vire, pripravljali na invazijo na Izrael in zintenzivirali napade na ladje. Medtem ko so v Gazi otroci umirali od lakote, je Nemčija nadaljevala z dobavo orožja in diplomatsko podporo Izraelu, kar je sprožilo ogorčenje nekaterih komentatorjev.
Nedavna Gallupova raziskava je pokazala, da se je podpora izraelskim vojaškim akcijam v Gazi med odraslimi v ZDA bistveno zmanjšala, saj jih je odobrila le približno tretjina. Medtem je število žrtev v Gazi od začetka izraelske ofenzive preseglo 60.000, kar je potrdilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Vedno več politikov, strokovnjakov in skupin za človekove pravice je začelo izraelsko nasilje v Gazi označevati za genocid. Izrael je sprostil omejitve glede dostave pomoči v Gazo, kar kaže na njegovo ranljivost za politični pritisk. Izraelski minister za zunanje zadeve, Gideon Saar, je izjavil, da Izrael ne bo postal "Češkoslovaška 21. stoletja", s čimer se je skliceval na Münchenski sporazum.
Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice (PHR), sta potrdili, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci v Gazi, pri čemer so kritizirali tudi vlogo ZDA. Hamas je obtožil Izrael in ZDA, da sta se umaknila iz pogajanj o prekinitvi ognja z namenom zavlačevanja in zaostrovanja genocida. Medtem ko je generalni sekretar ZN António Guterres opozoril, da je izraelsko-palestinski konflikt na 'prelomni točki', je iranski predsednik obsodil molk Zahoda glede Gaze. Izraelski premier naj bi zagrozil z aneksijo delov Gaze, če Hamas ne bo sprejel prekinitve ognja. Izraelske sile naj bi v zračnih napadih ubile najmanj 30 Palestincev, ministrstvo za zdravje v Gazi pa je sporočilo, da je od začetka vojne umrlo več kot 60.000 ljudi. Izrael naj bi tudi sistematično izzival nemire na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so se povečale tudi zlorabe naseljencev proti palestinskim krščanskim skupnostim.
Dve pomembni izraelski organizaciji za človekove pravice sta objavili poročili, v katerih Izrael obtožujeta genocida v Gazi. Ameriška administracija je podprla načrte Izraela za postopno aneksijo delov Gaze, če Hamas ne bo sprejel prekinitve ognja. Izraelske sile so zasegle ladjo s humanitarno pomočjo za Gazo, kar je spodbudilo italijanske pristaniške delavce k blokadi dostopa ladij, namenjenih Izraelu. Pojavili so se tudi protesti proti izraelski politiki množičnega stradanja v Gazi, medtem ko so palestinski viri poročali o več deset smrtnih žrtvah v izraelskih napadih na Gazo. Ubit je bil tudi palestinski aktivist, znan po zaščiti vasi pred izraelskimi naseljenci.
Mednarodna organizacija Refugees International je skupaj s 115 nevladnimi in humanitarnimi organizacijami 23. julija objavila javno pismo glede lakote v Gazi. Premier je medtem zavrnil izraelsko zanikanje, da v Gazi ni lakote, medtem ko so se liberalci izognili vprašanjem o odgovornosti za humanitarno krizo. Mednarodni pritiski na Izrael so se stopnjevali.
Nadaljnji članki so razkrili, da Izrael nadaljuje z oviranjem dostave pomoči v Gazo, kljub obljubam o povečani humanitarni pomoči. Pojavila so se poročila, da želi Izrael s ponavljajočimi se lažmi o pomoči izprazniti Gazo. Posebno zaskrbljujoči so podatki, da v Gazi strada milijon žensk in deklet. Medtem so bili objavljeni novi dokumenti, ki potrjujejo, da izraelske organizacije za človekove pravice opozarjajo na genocid v Gazi, kar je pomembno, saj se izraelski uradniki pogosto sklicujejo na samoobrambo in zanikajo tovrstne obtožbe.
Več kot tisoč rabinov po svetu je podpisalo odprto pismo, v katerem so pozvali Izrael, naj preneha uporabljati lakoto kot vojno orožje, izpusti talce in ustavi boje v Gazi. Izraelski obrambni minister je zagrozil z "odprtjem vrat pekla nad Gazo", če talci ne bodo izpuščeni. Medtem ko je nemški zunanji minister kritiziral izraelsko vojaško operacijo v Gazi in zahteval večjo sorazmernost, je Nemčija skupaj z Jordanijo vzpostavila zračni most za dostavo pomoči. Tri četrtine anketiranih je podprlo povečan diplomatski pritisk na Izrael. Vodja palestinskih oblasti je pozval Hamas, naj preda nadzor nad Gazo in se razoroži, pri čemer je poudaril, da je Palestinska država edina upravičena do vladanja. Mednarodni pritisk na Izrael se je povečal zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi, kar je spodbudilo tudi Evropsko komisijo k razmisleku o sankcijah. Pojavile so se tudi trditve o načrtih Izraela za etnično čiščenje Palestincev iz Gaze.
Nizozemska je Izrael prvič uvrstila na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo za nacionalno varnost, medtem ko je Evropska komisija predlagala zamrznitev izraelskega dostopa do sredstev EU za tehnološka start-up podjetja zaradi slabih humanitarnih razmer v Gazi. Pojavila so se tudi poročila o domnevni uporabi skupin, povezanih z Daeshom, in GHF s strani Izraela za orožje pomoči proti Palestincem. Poleg tega so akademske študije o Izraelu in Palestini sprožile zaskrbljenost med zahodnimi elitami, saj naj bi ogrožale pro-izraelsko represijo. V Izraelu je večina javnosti ostala ravnodušna ali zanikala lakoto v Gazi, mediji in opozicija pa so bili označeni kot sokrivci pri genocidu. Nekateri so kritizirali tudi zahodno »izraelofobijo«, ki naj bi poslabšala življenje Palestincem.
Kriza v Gazi se je še poslabšala, ko je Izrael nadaljeval blokado, kljub temu pa je izraelska vojska od 26. julija omogočila povečano dostavo humanitarne pomoči, vključno z novimi zračnimi spuščanji in odprtjem humanitarnih koridorjev. Vplivna izraelska organizacija za človekove pravice B'Tselem je po 35 letih dokumentiranja izraelske okupacije prvič javno razglasila, da Izrael izvaja genocid v Gazi, kar je podrobno opisano v 70-stranskem poročilu. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je medtem spremenil svoje stališče do Gaze in izrazil zaskrbljenost glede humanitarne krize, pozivajoč Izrael, naj zagotovi dostavo hrane Palestincem. Obstaja tudi zaznava, da izraelska dejanja ciljajo na psihološko uničenje prebivalstva, saj naj bi poskušali »ubijati in spodbujati medsebojno ubijanje«.
Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B'Tselem in Physicians for Human Rights Israel, sta prvič obtožili Izrael izvajanja genocida v Gazi, kar je vodilo do povečanega mednarodnega pritiska. Medtem ko Francija in Savdska Arabija promovirata rešitev dveh držav na konferenci ZN, se na Zahodu pojavljajo kritike o lažnih obljubah Palestincem. Nekdanji ameriški vojaški polkovnik je pričal o vojnih zločinih, več kot 1000 rabinov pa je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojaškega orožja. Dogajajo se tudi napadi izraelskih naseljencev na palestinska krščanska naselja na Zahodnem bregu. Izraelski premier Netanyahu je zanikal lakoto v Gazi.
Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B'Tselem in Physicians for Human Rights (PHR), sta v poročilih obtožili Izrael izvajanja genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi. Poročata, da je Izrael ustvaril "pekel na Zemlji", ki ni posledica naravnih sil, temveč je človeško povzročen. Ti organizaciji trdita, da je Zahod sodeloval pri tem "masakru". Podrobnosti teh obtožb so bile objavljene v poročilih, ki jih je povzel The Guardian.
Izraelske organizacije za človekove pravice so obtožile Izrael izvajanja genocida v Gazi, pri čemer so poudarile, da gre za namerni napad na civiliste z namenom uničenja prebivalstva. Poleg tega je nekdanji polkovnik specialnih enot ameriške vojske, ki je deloval kot izvajalec pomoči v Gazi, poročal o pričevanju vojnih zločinov. Medtem ko se humanitarne organizacije trudijo omejiti katastrofo zaradi lakote, ki naj bi jo Izrael orkestriral, je izraelski premier Netanyahu zanikal obstoj lakote in trdil, da je pomoč Izraela ključna za preživetje prebivalcev Gaze. V Madridu je potekalo protestno zborovanje proti domnevnemu genocidu, kjer so zahtevali dovoljenje za prehod humanitarne pomoči in aretirali štiri osebe.
Novi članki razkrivajo, da Izrael kljub obljubam o humanitarnih premorih nadaljuje z napadi in oviranjem dostave pomoči v Gazo, vključno z zasegom ladje s pomočjo. Medtem ko ZN in druge organizacije opozarjajo na katastrofalno lakoto in pozivajo k obsežnejši pomoči, Iran in Jemen pozivata k mednarodnemu posredovanju in zaostritvi ukrepov proti Izraelu. Pojavljajo se tudi poročila o psiholoških težavah izraelskih vojakov zaradi vojne.
Nedavno poročilo o glasovanju v izraelskem parlamentu Knesset, kjer naj bi velika večina poslancev podprla ukinitev Palestine, je sprožilo dodatne kritike. Medtem ko je en član italijanske stranke Sinistra Italiana obsodil neodzivnost italijanske vlade glede priznanja Palestine, pa norveški portal analizira možnost globalnega posredovanja zaradi, kot ga označuje, genocida v Gazi. Dodatno poročajo o ubitih izraelskih vojakih v Gazi, kar nakazuje nadaljevanje spopadov in odporniških operacij.
Vodja italijanske stranke Sinistra Italiana, Nicola Fratoianni, je ostro kritiziral italijansko vlado zaradi neodzivnosti pri priznanju Palestine, in spraševal, ali bodo Palestinci priznani šele, ko jih ne bo več. Medtem pa norveški portal steigan.no analizira, ali bi lahko uničevanje Gaze spodbudilo globalno posredovanje proti izraelskim dejanjem, ki jih označi za genocid. Članek izpostavlja nujnost iskanja rešitev za ustavitev izraelskega nasilja.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nicola Fratoianni | Negativno |
| Vlada Meloni | Negativno |
| Palestina | Pozitivno |
| Gaza | zelo negativno |
| Izrael | zelo negativno |
| Sinistra Italiana | Negativno |
| Knesset | zelo negativno |
| Združeni narodi | nevtralno |
| Iran | nevtralno |
| Jemen | nevtralno |
Dogodki v Gazi imajo velik mednarodni pomen in vplivajo na globalno politiko, kar je pomembno za razumevanje mednarodnih odnosov in potencijalnih diplomatskih prizadevanj, ki bi lahko vplivala tudi na Evropo.