V nemški zvezni deželi Bavarski se je v teh dneh ponovno začela tradicionalna akcija kolednikov, pri kateri otroci in mladostniki, preoblečeni v svete tri kralje, obiskujejo domove. Čeprav običaj na prvi pogled deluje kot verska folklora, ima dogodek globok dobrodelen in socialni pomen. Mladi udeleženci zbirajo sredstva za vrstnike v stiski po vsem svetu, s čimer opozarjajo na pereče globalne probleme in revščino med otroki. Akcija, ki jo organizirata katoliška cerkev in združenje kolednikov, velja za eno največjih solidarnostnih akcij otrok za otroke na svetu. Koledniki na podboje vrat zapišejo tradicionalni blagoslov, hkrati pa s svojo prisotnostjo spodbujajo lokalno skupnost k darovanju. Letošnji poudarek je na pomoči projektom, ki otrokom v revnejših državah omogočajo dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, kar akciji daje pomemben humanitaren značaj, ki presega zgolj verske okvire.

Hessenska policija je v svojem zadnjem poročilu razkrila, da število ubojev v tej nemški zvezni deželi ostaja stabilno, vendar so prav gosto poseljena mestna območja najbolj prizadeta zaradi tovrstnega nasilja. Statistični podatki kažejo, da se večina nasilnih dejanj z najhujšim izidom zgodi v urbanih središčih, kjer so varnostne razmere zaradi gostote prebivalstva in socialnih dejavnikov bolj kompleksne. Kljub zaskrbljujočim številkam v mestih policija poudarja visoko stopnjo uspešnosti pri preiskovanju teh kaznivih dejanj. Organi pregona so pojasnili, da uporaba sodobnih forenzičnih metod in hitra odzivnost enot na terenu omogočata razjasnitev večine primerov. Oblasti se v prihodnje nameravajo spopadati s temi izzivi s povečano prisotnostjo policije v kritičnih predelih mest in z boljšim sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.

Nemška javna televizija ZDF je pripravila novo šestdelno igrano serijo z naslovom Take the Money and Run, ki temelji na resnični zgodbi o t. i. kriptokraljici Ruji Ignatovi. Glavno vlogo v seriji, ki raziskuje vzpon in padec nemško-bolgarske ustanoviteljice lažne kriptovalute OneCoin, je prevzela igralka Nilam Farooq. Ignatova velja za eno največjih prevarantk vseh časov, saj je s svojo shemo od vlagateljev po vsem svetu pridobila več milijard evrov, nato pa leta 2017 izginila neznano kam. Zgodba se osredotoča na psihološke vidike pohlepa in razkošnega življenjskega sloga, ki ga je Ignatova uživala pred razkritjem prevare. Igralka Nilam Farooq je v intervjujih ob izidu serije poudarila, da serija ne prikazuje zgolj finančne kriminalitete, temveč tudi osebnostne spremembe, ki jih prinese nenadno bogastvo. Ruja Ignatova ostaja na seznamu najbolj iskanih oseb ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, serija pa ponovno obuja zanimanje javnosti za eno največjih finančnih prevar v zgodovini kriptovalut.

Po tragičnem požaru v Crans-Montani, ki je zahteval približno 40 življenj, preiskovalci še vedno iščejo odgovore. Številna vprašanja ostajajo odprta, predvsem zakaj je bar postal smrtonosna past za toliko ljudi. Policija in državno tožilstvo nadaljujeta s preiskavo, vendar javnosti ne posredujeta veliko informacij.

Na sodišču v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se je začel sodni proces proti materi, ki naj bi svojo hčer skoraj sedem let zadrževala v popolni izolaciji. Deklico, ki je zdaj stara osem let, so rešili leta 2022 iz hiše starih staršev, kjer je preživela večino svojega življenja brez stika z zunanjim svetom. Obtožnica materi očita odvzem prostosti in povzročitev telesnih poškodb, saj otrok zaradi dolgotrajne zaprtosti in pomanjkanja gibanja ob reševanju skorajda ni mogel hoditi po stopnicah ali se normalno gibati na prostem. Preiskava je razkrila, da deklica v času ujetništva ni obiskovala vrtca ali šole, prav tako pa ni imela nobenih socialnih stikov z vrstniki. Mati naj bi sosedom in oblastem lagala o bivanju hčerke, češ da sta se preselili v tujino. Primer je v Nemčiji sprožil val ogorčenja in vprašanja o delovanju socialnih služb, ki kljub nekaterim namigom v preteklosti niso pravočasno posredovale. Deklica je zdaj v oskrbi rejniške družine, kjer postopoma okreva po večletni travmi.

Nemška javna televizija ARD je predvajala drugi posebni celovečerni film priljubljene kriminalistične serije Die Kanzlei, ki se je prvotno začela leta 2005 pod naslovom Der Dicke. Nova epizoda v filmski dolžini se odmika od običajnega mestnega okolja in dogajanje postavlja na ekološko kmetijo, kjer se glavni liki zapletejo v družinske spore med živino in poljedelstvom. Serija, ki spremlja delo odvetniške pisarne, kljub dolgoletnemu predvajanju še vedno beleži rast priljubljenosti med nemškim občinstvom. Zgodba filma se osredotoča na pravne in osebne izzive protagonistov v ruralnem okolju, kar predstavlja osvežitev formata, ki ga gledalci poznajo že skoraj dve desetletji. Produkcija poudarja kontrast med strogim pravnim svetom in nepredvidljivostjo življenja na podeželju, hkrati pa ohranja elemente kriminalke, ki so serijo naredili za eno izmed stalnic nemškega televizijskega programa. Odločitev za snemanje posebne epizode na kmetiji odraža trenutne trende v televizijski produkciji, ki iščejo nove kulise za uveljavljene like.

V Frankfurtu bodo leta 2026 odprli Judovsko akademijo, ki bo postala novo središče intelektualnega judovskega življenja v Nemčiji. Gre za prvo tovrstno ustanovo v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo služila kot prostor za dialog, izobraževanje in razmislek o sodobnih družbenih vprašanjih. Projekt predstavlja pomemben mejnik za judovsko skupnost, saj bo akademija omogočila širjenje znanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja. Ustanova bo v svojem delovanju povezovala akademsko raziskovanje s praktičnim družbenim udejstvovanjem. Frankfurt je bil za sedež akademije izbran zaradi svoje bogate judovske zgodovine in osrednje vloge v nemškem kulturnem prostoru. Načrtovana otvoritev čez dve leti bo zaznamovala novo poglavje v prizadevanjih za ohranjanje in razvoj judovske dediščine ter misli v povojni Nemčiji.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Nekdanji nemški nogometni reprezentant in zmagovalec lige prvakov Michael Tarnat je prevzel funkcijo športnega direktorja pri nemškem tretjeligašu Erzgebirge Aue. Tarnat, ki je v svoji bogati karieri igral za slovite klube, kot sta Bayern München in Manchester City, bo na novem položaju odgovoren za športni del operacij kluba iz Saške. Njegov glavni cilj bo stabilizacija moštva, ki se trenutno nahaja v zahtevnem položaju v spodnjem delu prvenstvene lestvice. Prihod tako zvenečega imena v tretjo nemško ligo predstavlja pomembno okrepitev za vodstvo kluba, ki si prizadeva za vrnitev na pota stare slave. Tarnat prinaša bogate izkušnje iz najvišjih ravni evropskega nogometa, kjer je med drugim z Bayernom osvojil naslov evropskega prvaka. Vodstvo kluba verjame, da bo njegova prisotnost dvignila profesionalizem v ekipi in pomagala pri dolgoročnem načrtovanju kadrovske politike v boju za obstanek v ligi in kasnejši napredek.

Poudnika pretočnih vsebin Netflix in Amazon Prime Video sta 2. januarja 2026 objavila osvežena seznama desetih najbolj priljubljenih serij in filmov na nemškem trgu. Objava teh lestvic je postala uveljavljena praksa obeh podjetij, s katero uporabnikom nudita orientacijo in pomoč pri izbiri vsebin za ogled med široko ponudbo naslovov. Podatki odražajo trenutne trende gledanosti in priljubljenost novih produkcij, ki so na voljo naročnikom ob začetku novega leta. Lestvici sta sestavljeni na podlagi števila ogledov v Nemčiji in služita kot ključno orodje za trženje ter ohranjanje vpletenosti uporabnikov. Redno posodabljanje teh seznamov omogoča vpogled v spreminjajoče se preference občinstva, pri čemer Amazon Prime Video in Netflix tekmujeta za pozornost gledalcev s kombinacijo izvirnih serij in licenčnih filmskih uspešnic. Trenutni seznami vključujejo najnovejše filmske in televizijske produkcije, ki so v zadnjih dneh pritegnile največ pozornosti nemške javnosti.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Obisk hčerke Kim Jong Una, Kim Ju Ae, v družinskem mavzoleju je ponovno sprožil ugibanja o tem, ali jo pripravljajo na prevzem oblasti. Analitiki menijo, da je to lahko znak njene vse večje vloge kot potencialne naslednice v severnokorejskem režimu.

Venus Williams bo postala najstarejša ženska, ki bo nastopila v glavnem žrebu OP Avstralije. Sedemkratna zmagovalka turnirjev za Grand Slam bo nastopila s posebnim povabilom pri 45 letih.

Prva dneva v januarju tradicionalno služita kot obdobje za pregled pomembnih zgodovinskih dogodkov, obletnic ter anekdot, ki so zaznamovale svetovno zgodovino. Medtem ko prvi januar predstavlja simbolni mejnik in izhodišče za nove politične ter družbene začetke, drugi januar prinaša specifične spomine na rojstva, smrti in ključne trenutke, ki so oblikovali kulturno dediščino preteklih stoletij. Analiza koledarskih dogodkov omogoča vpogled v kontinuiteto zgodovinskega razvoja, kjer se vsakodnevni dogodki prepletajo v širši družbeni okvir. Takšni pregledi so ključni za ohranjanje kolektivnega spomina in razumevanje vzročnih povezav med preteklimi odločitvami ter sedanjo ureditvijo sveta. Dogodki, ki se jih spominjamo ob začetku leta, pogosto odražajo dolgotrajne procese v znanosti, umetnosti in mednarodni politiki.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.