Evropska unija in države Mercosurja podpisale zgodovinski sporazum o prosti trgovini

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Evropska unija je predstavila podrobne predloge za zaščito evropskih kmetov pred uvozom iz Južne Amerike, s čimer želi pridobiti podporo za trgovinski sporazum z državami Mercosurja. Predlogi naj bi preprečili, da bi južnoameriški uvoz podrl evropske kmete.

Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.