Z začetkom leta 2026 so v več ameriških zveznih državah, med katerimi izstopata Kalifornija in New Jersey, pričeli veljati novi zakonski predpisi, ki prinašajo spremembe na področjih delovne zakonodaje, davčne politike in infrastrukture. V Kaliforniji se je minimalna urna postavka povišala na 16,90 dolarja, zakonodajne novosti pa zajemajo tudi področja varstva živali in prepovedi uporabe plastičnih vrečk. Podobne prilagoditve so izvedli v New Jerseyju, kjer se je poleg minimalne plače zvišal tudi davek na gorivo, uvedene pa so bile višje cestnine za mostove na reki Delaware. Spremembe so del širšega vala reform, ki so z letom 2026 zajele več delov Združenih držav Amerike in vključujejo prilagoditve socialnih prejemkov ter davčnih olajšav. V New Jerseyju so nove določbe usmerjene predvsem v zagotavljanje proračunskih sredstev za infrastrukturne projekte, medtem ko kalifornijska zakonodaja sledi trendom okoljske vzdržnosti in socialne varnosti najnižje plačanih delavcev. Te reforme so tesno povezane z zveznimi napovedmi davčne uprave o prilagoditvah olajšav za poslovne stroške, kar neposredno vpliva na gospodarsko okolje v teh zveznih državah.

Nizozemsko je ob začetku leta 2026 zajelo sneženje, ki je v velikem delu države pobelilo ulice in povzročilo t. i. nakupovalno mrzlico. Meteorologi v prihodnjih dneh napovedujejo lokalno do 10 centimetrov snežne odeje, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu obisku trgovin. Trgovci poročajo o izjemnem povečanju prometa, predvsem na oddelkih z zimsko opremo. Največje zanimanje vlada za nakup sani in drsalk, ki so v številnih poslovalnicah že skoraj pošle. Prodajalci pojasnjujejo, da so bile zaloge zaradi preteklih milejših zim zadostne, vendar jih trenutni naval hitro prazni. Snežne radosti so po dolgem času prinesle optimizem v maloprodajni sektor, saj so se potrošniki hitro odzvali na spremembo vremena in začetek prave zime.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 zabeležil devetodstotni upad prodaje, kar pomeni drugo zaporedno leto zmanjševanja števila dobavljenih vozil. Največji padec so zabeležili v zadnjem četrtletju leta, ko je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani upadla za 16 odstotkov. Glavni razlog za slabše poslovne rezultate je ukinitev zveznih subvencij za električna vozila v Združenih državah Amerike, kar je močno zmanjšalo povpraševanje na domačem trgu. Zaradi slabših rezultatov ameriškega podjetja je kitajski tekmec BYD uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Medtem ko se je Tesla spopadala z izgubo davčnih spodbud, je kitajski velikan izkoristil svojo agresivno strategijo širitve in širšo paleto modelov. Strokovnjaki poudarjajo, da je bila Tesla kot največji ameriški akter najbolj izpostavljena spremembam zakonodaje, kar je neposredno vplivalo na njeno izgubo tržnega deleža v korist kitajske konkurence.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem intervjuju za postajo VTV javno izrazil pripravljenost na vzpostavitev dialoga z Združenimi državami Amerike. Njegov predlog se osredotoča predvsem na sodelovanje pri zatiranju trgovine z drogami in vprašanja, povezana z energetiko oziroma naftno industrijo. Gre za pomemben diplomatski signal, saj sta državi že dlje časa v zaostrenih odnosih, ki vključujejo številne gospodarske sankcije. Napoved dialoga prihaja v času, ko se Venezuela spopada z močnimi pritiski na svoje gospodarstvo, Združene države Amerike pa iščejo stabilnost na svetovnih energetskih trgih. Madurova izjava nakazuje morebitno odtajanje odnosov med Caracasom in Washingtonom, čeprav konkretni datumi ali pogoji za uradna srečanja še niso bili določeni. Dogajanje bo imelo širše posledice za latinskoameriško regijo in globalno oskrbo z nafto.

Zaradi zimskih razmer so na letališču Schiphol poleg petkovih odpovedi letov, odpovedali še več sto letov v soboto.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Število motenj v železniškem prometu na Nizozemskem se je v letu 2025 ponovno povečalo, kar potnike sili k vse pogostejšemu čakanju. Po analizi podatkov s portala Rijdendetreinen.nl, ki jo je opravila tiskovna agencija ANP, je bilo letos zabeleženih več kot 6000 okvar. To predstavlja skoraj 12-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Naraščajoči trend težav na tirih nakazuje na sistemske izzive nizozemske železniške infrastrukture. Potniki se spopadajo z zamudami in odpovedmi vlakov, kar vpliva na zanesljivost javnega prevoza v državi. Poročilo ne navaja specifičnih vzrokov za povečanje števila incidentov, vendar pa statistični podatki potrjujejo, da se stanje na področju mobilnosti slabša že drugo leto zapored.

Približno 700 ameriških lastnikov vozil Toyota Mirai je vložilo tožbo proti Toyoti, ker naj bi bila njihova vozila neuporabna in brez vrednosti. Lastniki želijo vrniti vozila.

Nicolás Maduro je po navedbah virov pozval k pogovorom z ZDA glede trgovine z drogami in naložb v venezuelsko nafto. Poudaril je, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe v svojem naftnem sektorju, kar predstavlja omilitev retorike glede na prejšnje izjave. Do te poteze je prišlo po tem, ko so ZDA okrepile pritisk na socialistični režim, vključno z zasegom tankerjev in domnevnim udarom ZDA.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

V Iranu so ponovno izbruhnili obsežni protesti, ki združujejo globok gospodarski obup in politično nezadovoljstvo prebivalstva. Protestniki v več mestih množično zapirajo trgovine, na ulicah pa se vrstijo spontani shodi, ki so ponekod prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Glavni povod za nezadovoljstvo je prednostna naloga režima v Teheranu, ki sredstva namenja za regionalne konflikte namesto za reševanje domačih gospodarskih težav. Demonstranti prek vzklikov, kot je 'Ne za Gazo, ne za Libanon, svoje življenje dam za Iran', neposredno izzivajo zunanjo politiko države in njeno finančno podporo oboroženim skupinam v tujini. Zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda so se prebivalci spopadli s pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar je še dodatno podžgalo jezo proti vladajočemu režimu. Varnostne sile so na nekaterih območjih odgovorile s silo, vendar se protestno gibanje kljub temu ne ustavlja.

K-pop skupina BTS je napovedala, da bo marca izdala nov album, ki mu bo sledila svetovna turneja. To bo njihova prva večja vrnitev po skoraj štirih letih, odkar so člani zaključili obvezno služenje vojske.

Z začetkom leta 2026 je v več ameriških zveznih državah stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša pomembne spremembe na področju davčne politike, minimalnih plač in socialnih prejemkov. V zvezni državi Mississippi se je stopnja dohodnine znižala s 4,4 na 4 odstotke, kar predstavlja začetno fazo širše davčne reforme. Hkrati so številne države, med njimi Michigan in New Jersey, zvišale minimalne plače in uvedle nove dajatve na gorivo ter turistične takse. Posebno pozornost so zakonodajalci namenili tudi socialnim programom, saj so v več državah začele veljati strožje omejitve za pridobitev bonov za hrano (SNAP). V Indiani in Illinoisu so se uveljavili novi predpisi glede obdavčitve konoplje in digitalnih valut, medtem ko so nekatere države uvedle specifične podnebne davke. Spremembe neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo mešanico davčnih razbremenitev in novih regulativnih obveznosti, ki so bile sprejete v preteklem zakonodajnem obdobju.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Davčna uprava Združenih držav Amerike (IRS) je za proračunsko leto 2026 napovedala vrsto sprememb, ki bodo vplivale na posameznike in nekatere poklicne skupine. Glavna novost so znatne davčne olajšave za stroške, povezane s poslovno uporabo osebnih vozil, saj bodo delavci za vsako prevoženo miljo lahko uveljavljali višji odbitek kot doslej. Kljub nekaterim novostim pa strokovnjaki ocenjujejo, da bodo skupne spremembe davčnih obremenitev za povprečnega državljana ostale minimalne. Poleg ugodnosti za voznike so predvideni tudi posebni ukrepi za osebne asistente in pomožno osebje, kar predstavlja del širše strategije prilagajanja davčnega sistema trenutnim gospodarskim razmeram. Medtem ko se nekateri obstoječi ukrepi ukinjajo, novi prinašajo ciljno pomoč specifičnim sektorjem. Davčni zavezanci so pozvani k skrbnemu načrtovanju svojih odhodkov, da bi v celoti izkoristili razpoložljive olajšave še pred koncem leta 2026.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Animirana uspešnica Zootopia 2 je uradno postala najdonosnejši film v zgodovini studia Walt Disney Animation. Film je po vsem svetu do zdaj zaslužil 1,46 milijarde ameriških dolarjev, s čimer je presegel prejšnji rekord, ki ga je od leta 2019 držal animirani film Frozen II (Ledeno kraljestvo II) z zaslužkom 1,45 milijarde dolarjev. Po poročanju strokovne revije Variety je film na domačem ameriškem trgu zbral 333 milijonov dolarjev, medtem ko je preostalih 1,13 milijarde dolarjev prinesel mednarodni trg. Zgodovinski uspeh filma je potrditev moči Disneyjevih animiranih franšiz v svetovnem merilu. Zootopia 2 je že decembra 2025 nakazovala na rekorden izid, ko je v rekordno kratkem času presegla mejo milijarde dolarjev. S tem dosežkom se je film utrdil kot osrednji komercialni steber podjetja v letu 2025, k čemur je prispevalo tudi izjemno pozitivno sprejetje s strani kritikov in občinstva, ki so filmu na platformi Rotten Tomatoes podelili 98-odstotno oceno.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v letu 2025 zabeležili precejšnjo rast, ki jo je spodbudilo predvsem neusahljivo zanimanje vlagateljev za delnice podjetij s področja umetne inteligence. Kljub trgovinskim sporom pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in splošnim geopolitičnim negotovostim so ameriški trgi ohranili pozitivno smer. Poleg delnic sta visoko vrednost dosegla tudi zlato in srebro, ki sta postala zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Na drugi strani je ameriški dolar doživel najizrazitejši padec vrednosti po letu 2017. To slabljenje valute je neposredna posledica širših makroekonomskih gibanj in odzivov na ameriško zunanjetrgovinsko politiko. Prav tako svoje vrednosti ni uspela ohraniti kriptovaluta bitcoin, ki je v nasprotju s plemenitimi kovinami beležila upad. Analitiki ocenjujejo, da so trgi trenutno razpeti med tehnološkim optimizmom in strahom pred trgovinskimi vojnami.

V nemškem mestu Bonn se je zgodil nov večji rop banke, pri katerem je iz trezorjev podružnice banke Sparkasse izginilo približno 20 kilogramov zlata. Gre za že drugi tovrstni incident v Nemčiji v obdobju enega tedna, kar povečuje zaskrbljenost glede varnosti v finančnih ustanovah. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in časnika Bild so preiskovalci v povezavi z dejanjem že pridržali uslužbenca banke, ki je glavni osumljenec za izvedbo tatvine. Policija podrobnosti o načinu izvedbe ropa še ni razkrila, vendar dosedanje ugotovitve kažejo na notranjo vpletenost, saj je bil dostop do klučavnic trezorjev omejen. Ukradeno zlato predstavlja visoko tržno vrednost, preiskava pa se osredotoča na morebitne sostorilce in lokacijo odtujenih dragocenosti. Incident je sprožil razprave o notranjem nadzoru v nemških bančnih podružnicah, ki so bile v zadnjem času tarče več napadov.