Bolgarija uvedla evro, a prebivalstvo ostaja skeptično

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

Bolgarija je s 1. januarjem uradno postala 21. članica evrskega območja, s čimer se je še bolj povezala z Evropsko unijo. Evropska centralna banka in njena predsednica Christine Lagarde sta pozdravili vstop Bolgarije v evrsko območje. Kljub temu so prisotni tudi strahovi glede politične nestabilnosti in možnih gospodarskih posledic prehoda.

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.