APDEJT.si

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.

Belgija bo ponovno izvedla zračne droppinge humanitarne pomoči nad Gazo. Ministra Maxime Prévot (zunanji posli) in Theo Francken (obramba) sta napovedala, da bo obrambno letalo dostavilo za 600.000 evrov hrane in medicinskega materiala. Akcija je del širšega spremljanja dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Rusija je vključitev italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na seznam 'rusofobnih' oseb utemeljila z njegovim sovražnim govorom, kar je v Italiji sprožilo močno ogorčenje. Italijansko zunanje ministrstvo je ponovno poklicalo ruskega veleposlanika, da bi izrazilo protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je rusko potezo označila za propagandno akcijo, saj v Rimu to razumejo kot poskus ustrahovanja.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.

Močan potres, ki je prizadel obalo Rusije, je sprožil opozorila pred cunamijem v več državah ob Tihem oceanu. Kitajska je izdala rumeno opozorilo, kar je druga najnižja stopnja na lestvici štirih, medtem ko se država hkrati spopada s tajfunom. Guverner Havajev je sporočil, da je stanje pod nadzorom, vendar poziva prebivalce, naj ostanejo previdni.

Tajska je že drugi dan zapored obtožila Kambodžo kršitve premirja, ki je začelo veljati v ponedeljek ob polnoči. Kršitve naj bi se zgodile na treh lokacijah vzdolž sporne meje, kar pa Kambodža zanika. Napetosti med sosednjima državama se nadaljujejo pet dni po sklenitvi premirja.

Opozorila pred cunamijem, ki jih je sprožil močan potres ob ruski obali, so bila večinoma odpravljena po Tihem oceanu, kar je omogočilo milijonom evakuiranih prebivalcev, da se vrnejo domov. Kljub temu je Čile ohranil rdečo pripravljenost in evakuiral približno 1,4 milijona ljudi z obalnih območij. Rusija je kljub temu, da je bil potres eden najmočnejših zabeleženih, utrpela le manjšo škodo, z valovi cunamija, ki so poplavili ribiško pristanišče. Napovedani so bili tudi valovi, visoki do štiri metre, za nekatere dele Pacifika.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.

Nizozemska je prepovedala vstop v državo izraelskima skrajno desničarskima politikoma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njunih izjav proti Palestincem. Ta poteza je sprožila ostre odzive v Izraelu, pri čemer je izraelski zunanji minister Gideon Saar dejal, da Nizozemska »prijateljstvo zamenjuje za odkrito sovraštvo«. V odgovor so se v več nizozemskih mestih, vključno z Bredo, Den Boschom, Eindhovenom in Tilburgom, ponovno zbrali protestniki, ki opozarjajo na humanitarno krizo v Gazi. Nizozemska vlada je razmere v Gazi označila za »nevzdržne in neobranljive«, parlament pa je prekinil počitnice za razpravo o dogajanju. Kljub kritikam pa nekateri opozarjajo, da je tudi Hamas odgovoren za pomanjkanje prekinitve ognja.

Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Nizozemski parlament je prekinil poletne počitnice, da bi imel odborno razpravo o humanitarni situaciji v Gazi. Večina poslancev je podprla zahtevo poslanke SP Sarah Dobbe, kar je privedlo do odobritve razprave. To se je zgodilo po tem, ko prejšnji teden podobna zahteva strank GroenLinks-PvdA in D66 ni prejela dovolj podpore.

Dva medija se osredotočata na dogajanje v Gazi: eden poroča o nameri Izraela, da si priključi območje Gaze, ne le z glasovanjem v knesetu, temveč tudi na terenu. Drugi članek, iz švedskega medija Arbetaren, kritizira dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, saj naj bi šlo za 'humanitarno gledališče' in 'groteskno odvračalno akcijo', ki ne preprečuje lakote. Poudarjena je neučinkovitost takšne pomoči in opozorila, da ne dosega svojega namena.

Moskva je izrazila nezadovoljstvo z napredkom v diplomatskih pogovorih z ZDA, pri čemer je Kremlj dejal, da pogovori "ne napredujejo nikamor hitro" in zahtevajo "pobudo obeh strani". Ruske oblasti so opazile "upočasnitev" prizadevanj za obnovo vezi z Združenimi državami Amerike, kar kaže na pomanjkanje napredka pri izboljšanju odnosov.

Na Irskem so vložili tožbo za prekinitev vojaške trgovine z Izraelom in domnevni nezakonit prevoz orožja skozi irski zračni prostor. V Bruslju so razpravljali o morebitni prekinitvi sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon, vendar zaenkrat ni bilo soglasja med državami članicami.

Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom oktobra 2023 v Gazi umrlo več kot 60.000 Palestincev, pri čemer je organizacija PAX to označila za 'strašljivo in nepojasnljivo'. Medtem je Izrael sporočil, da so že tretji dan zapored v Gazo prispeli tovornjaki s humanitarno pomočjo, vstopilo naj bi jih 260.

Organizacija Združenih narodov in mednarodni nadzornik za hrano sta poročala, da se v Gazi trenutno odvija najhujši scenarij lakote. Stanje s hrano v Gazi se je drastično poslabšalo, kar kaže na izjemno kritično humanitarno krizo v regiji.