Po obtožbah, da je Hamas kršil prekinitev ognja s streljanjem na izraelske vojake v Rafi, je izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil takojšnje in močne napade na območje Gaze. Forum družin talcev je zahteval nujen sestanek z Netanjahujem zaradi kršitev premirja s strani Hamasa.

Nova nacionalna varnostna strategija Trumpove administracije je presenetila z napovedjo o skorajšnjem izbrisu civilizacije v Evropi v naslednjih 20 letih. Scott Ritter pa trdi, da strategija označuje prelomnico v ameriški zunanji politiki, saj naj bi se opustila ideja o ruski grožnji in širitvi Nata. Baltske države so medtem vodilne v Evropi pri ponovni uvedbi naborništva in povečanju obrambne pripravljenosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kar je njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem napovedal takojšnjo ponovno uvedbo jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel poskuse drugih držav. Po srečanju s kitajskim predsednikom je Trump zapustil Južno Korejo brez komentarja.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Pentagon je sporočil, da so v napadu posameznika blizu Palmire v Siriji umrli trije Američani, med njimi tolmač. V napadu so bili ranjeni tudi trije vojaki. V Siriji je nameščenih približno 2000 ameriških vojakov.

V ameriškem napadu na severu Sirije je bilo ubitih najmanj pet pripadnikov Islamske države, med njimi tudi vodja celice, zadolžen za brezpilotna letala. Cilj napada je bilo okoli 70 ciljev, vključno s štabi, infrastrukturo in skladišči orožja. Napad je bil izveden v provinci Deir ez Zor.

Pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ponoven zagon ameriških jedrskih poskusov po več kot tridesetih letih. Odločitev je utemeljil s programi Rusije in Kitajske. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko krone, kar je sprožilo proteste.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je potrdil, da je imel telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ga opisal kot "spoštljiv" in "prijazen", medtem ko ZDA zaostrujejo retoriko proti Venezueli.

Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za orožje, je v oddaji Judging Freedom z Andrewom Napolitanom izrazil zaskrbljenost glede trenutnega geopolitičnega položaja in prihodnosti zveze NATO. Ritter opozarja na notranje težave in zunanje pritiske, ki bi lahko vodili v razpad zavezništva.

Na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nata v Bruslju je Norveška obljubila dodatnih 5 milijard kron za nakup ameriškega orožja za Ukrajino. Poleg tega sta Poljska in Nemčija prispevali 500 milijonov dolarjev. Pomoč je del programa Purl, katerega namen je podpreti Ukrajino z nakupom orožja.

Združeno kraljestvo in Norveška sta sklenili obrambni pakt, ki bo omogočil delovanje kombinirane flote vojaških ladij za lov na ruske podmornice v severnem Atlantiku. Mornarici bosta delovali kot enotna, zamenljiva sila.

ZDA naj bi zahtevale, da Evropa do leta 2027 prevzame večino konvencionalne obrambe Nata, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Reuters poroča, da so ameriški obrambni uradniki ta teden diplomatom sporočili, da želijo, da Evropa prevzame glavno odgovornost za Natove obrambne zmogljivosti. Evropski uradniki menijo, da je ta rok nerealističen.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.