Francija se nahaja v kaotičnem stanju, ki bi lahko ogrozilo obstoj države. Politični sistem je ujet v primežu, kjer se stranke ne morejo dogovoriti glede ključnih vprašanj, predsednik Macron pa noče popustiti in se obrniti na Marine Le Pen. Zaradi tega je imenoval novega premierja, kar pa je povzročilo nadaljnje napetosti in vprašanja o prihodnosti države in njene vloge v Evropski uniji.

Po mnenju Mikea Benza, nekdanjega pomočnika sekretarja v ZDA, so nevladne organizacije in ameriška obveščevalna agencija CIA prevzeli nadzor nad Ukrajino. Različni viri poročajo o vpletenosti teh organizacij v ukrajinsko politiko in družbo.

Na Norveškem je Arbeiderska stranka (Delavska stranka) utrpela hud poraz v občinah, kjer so zaprli srednje šole. Čeprav je stranka na volitvah postala največja v državi, so jo volivci v regiji Innlandet močno kaznovali. Hkrati je Kjersti Toppe, podpredsednica stranke Senterpartiet, kategorično zavrnila možnost, da bi njena stranka podprla desnosredinsko vlado po parlamentarnih volitvah.

Tina Bru, namestnica vodje norveške stranke Høyre, je napovedala svoj odstop s položaja, ki bo stopil v veljavo ob izbiri novega vodstva stranke. Brujeva, ki ne bo več del parlamenta, je svojo odločitev sporočila med debato na NRK.

Norveška vlada je sporočila, da bo 1. oktobra uveden sistem fiksne cene za elektriko, imenovan 'Norgespris'. Ta ukrep je bil potrjen po nedavnih volitvah in naj bi omogočil stabilnejše cene električne energije za potrošnike.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja. Lecornu je že sedmi premier Macrona in naj bi pripadal desnemu krilu Macronove stranke. Njegova naloga bo reševanje poglabljajoče se politične krize v državi.

Norveški premier Jonas Gahr Støre (Ap) je izrazil željo, da bi Jens Stoltenberg nadaljeval kot finančni minister. Støre bo v prihodnjih dneh opravil pogovore s partnerskimi strankami o prihodnosti vlade in njeni usmeritvi. Støre je tudi izjavil, da vidi Tronda Giskeja kot vir moči.

Nekdanji socialistični minister za zdravje António Correia de Campos je postal eden od okrožnih pooblaščencev predsedniške kandidature Henriqueja Gouveia e Mela. Na seznamu pooblaščencev je tudi nekdanja poslanka PSD Mónica Quintela. Predsedniške volitve so predvidene za januar 2026.

Po padcu vlade Françoisa Bayrouja, ki jo je odstavila nezaupnica, bo predsednik Emmanuel Macron v nekaj dneh imenoval že četrtega premierja v zadnjih 12 mesecih. Levičarski voditelji in opozicija kritizirajo Macrona zaradi vztrajanja pri politiki, ki jo Francozi zavračajo. Medtem časopis Mediapart poroča o dolgi parlamentarni seji, ki je privedla do padca vlade.

Stranka Javierja Mileija, La Libertad Avanza, je doživela hud poraz na volitvah v provinci Buenos Aires, kjer je prejela manj kot 34 % glasov, medtem ko je kirchneristični guverner Kicillof zmagal s 47,28 % glasov. Analitiki menijo, da bo ta poraz otežil Mileiju pot do parlamentarnih volitev konec oktobra. Kljub porazu pa Milei načrtuje nadaljevanje in pospešitev uničevanja države.

Donald Trump je napovedal, da se bodo evropski voditelji vrnili ta teden, da bi razpravljali o vojni med Rusijo in Ukrajino. V javnosti so se pojavila vprašanja in posmeh glede modrega predmeta med Trumpovimi zobmi. Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili sporno rojstnodnevno sporočilo, ki ga je Trump napisal Jeffreyju Epsteinu. Strokovnjaki kritizirajo Vrhovno sodišče zaradi podpore Trumpovemu prevzemu oblasti.

Belgijski minister za varnost in notranje zadeve, Bernard Quintin, načrtuje napotitev vojske na ulice Bruslja, da bi se spopadli z naraščajočim nasiljem, povezanim z drogami. Ta načrt naj bi bil blizu uresničitve, saj želi minister zagotoviti varnost in celovitost države.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

V strelskem napadu v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, sedem pa je bilo huje ranjenih. Napad se je zgodil na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu.

Na konferenci politične stranke Reform UK je zdravnik Aseem Malhotra izjavil, da je "zelo verjetno", da so cepiva proti COVID-19 povezana z rakom kralja in valižanske princese. Malhotra, ki je svetovalec Roberta F. Kennedyja mlajšega, je šel še dlje in trdil, da so smrti zaradi cepiv mRNA štele v milijonih. Njegove izjave so sprožile kritike, saj so jih označili za neutemeljene in potencialno škodljive za javno zdravje.

Obisk Donalda Trumpa na finalu OP ZDA je bil sprejet z mešanimi odzivi, navdušenjem in žvižgi. Njegova prisotnost je povzročila dodatne varnostne ukrepe in krajšo zamudo. Trump je obiskal finale v Queensu, kjer je odraščal. Izrazil je tudi pripravljenost na uvedbo novih sankcij proti Rusiji glede vojne v Ukrajini, kar predstavlja spremembo njegove prejšnje drže.

Robert F. Kennedy mlajši je bil obtožen laganja o tem, da je nekdanja direktorica CDC Susan Monarez lagala o tem, da jo je pozval k odstopu. Nekdanji uradnik CDC je prav tako zatrdil, da je Kennedy lagal kongresu o posvetovanju s strokovnjaki CDC glede politike cepljenja. Pojavile so se tudi informacije o poskusih odstranitve Kennedyja s položaja direktorja zdravstvenih služb, pri čemer naj bi bil vpleten 'globoki državni igralec' z vezmi na lobiste za mRNA. Medtem pa so države, ki podpirajo demokrate, ohranile sredstva za javno zdravje, medtem ko so države, ki podpirajo republikance, izgubile sredstva po zmanjšanju financiranja s strani Trumpove administracije.

Članki iz ZDA poročajo o težavah pri dostopu do cepiva proti COVID-19, vključno z omejitvami glede upravičenosti in zahtevami po receptih, kar povzroča zmedo in zaskrbljenost med prebivalci. Poleg tega se pojavljajo dokazi o poškodbah, ki naj bi bile posledica mRNA cepiv, kar dodatno povečuje zaskrbljenost.

Guvernerka Oregona, Tina Kotek, in guvernerji Kalifornije ter Washingtona so se združili v zahodno zdravstveno zavezništvo, ki bo razvijalo smernice o cepivih. Ta poteza sledi kritikam na račun preoblikovanja ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC) in pomislekom glede politik o cepivih, ki jih zagovarja sekretar Robert F. Kennedy. Kritiki zavezništva opozarjajo na hipokrizijo, saj so te države med pandemijo uvedle nekatere najstrožje ukrepe, ki niso bili podprti z znanstvenimi dokazi.