Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Danska premierka Mette Frederiksen je odločno zavrnila ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlandije, poudarjajoč, da ZDA nimajo pravice priključiti ozemlja. Medtem je britanski politik Mike Tapp zavrnil poziv, naj obsodi morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo, kar je sprožilo dodatno zaskrbljenost.

Švicarske oblasti so v soboto identificirale prvih 24 žrtev od skupno 40 umrlih v uničujočem požaru, ki je na silvestrovo zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med identificiranimi žrtvami je 11 mladoletnikov, med njimi tudi 14-letno dekle, in šest tujih državljanov. Po zadnjih podatkih je v tragediji, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči, umrlo najmanj 47 ljudi, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na potrditev identitete preostalih žrtev in ugotavljanje natančnega vzroka ognja. Po navedbah preiskovalcev so glavni osumljenec za vznik požara t. i. prskalice oziroma pirotehnična sredstva, ki so jih uporabljali gostje v polnem lokalu. Ogenj se je v nabito polnem prostoru razširil izjemno hitro, kar je povzročilo paniko in onemogočilo varen umik številnim obiskovalcem. Reševalne ekipe še vedno pregledujejo prizorišče v enem najprestižnejših švicarskih letovišč, medtem ko preiskava o morebitni odgovornosti upravljavcev lokala in kršenju varnostnih predpisov še poteka.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v New York, kjer je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, v ponedeljek pa naj bi stopil pred sodnika. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z zračnimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte, pri čemer naj bi po poročanju časnika The New York Times umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (npr. v Čilu) izbruhnili ulični proslavi ob padcu režima, so zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko in Rusijo, ostro obsodili ameriško posredovanje kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in zatrdila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Trump je na to odgovoril z neposredno grožnjo, da bo Rodríguezova »plačala visoko ceno«, če ne bo sodelovala z ameriškimi zahtevami, zlasti glede dostopa do venezuelskih naftnih rezerv.

Švicarski preiskovalci so v soboto identificirali prvih 24 od skupno 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v prvih minutah novega leta zajel polno zaseden bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med potrjenimi žrtvami je 11 mladoletnikov, vključno s 14-letno deklico, in šest tujih državljanov. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči, je poleg smrtnih žrtev povzročila še 119 poškodovancev, ki se zdravijo v okoliških bolnišnicah. Preiskava se trenutno osredotoča na domnevo, da so požar povzročile prskalice, ki so bile del praznovanja. Ogenj se je v natrpanem prostoru izjemno hitro razširil, kar je onemogočilo varno evakuacijo številnih gostov. Prebivalci prestižnega letovišča in svojci žrtev so se v soboto zbrali na skupni žalni slovesnosti, kjer so se poklonili spominu na umrle, medtem ko forenzične ekipe nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije preostalih žrtev.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Švicarske oblasti so v soboto uradno identificirale prvih 24 od skupno 40 smrtnih žrtev katastrofalnega požara, ki je v prvih minutah novega leta zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med ubitimi so po dosedanjih podatkih prepoznali 11 mladoletnih oseb in šest tujih državljanov. Najmlajša žrtev je 14-letna deklica iz Švice, med pogrešanimi in žrtvami pa so tudi mladoletne sestre. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči, je poleg smrtnih žrtev zahtevala še 119 poškodovanih oseb. Preiskovalci vzrok za nastanek ognja pripisujejo uporabi kresničk oziroma prskalic, ki so v nabito polnem lokalu povzročile hiter izbruh plamenov. Identifikacija preostalih žrtev še poteka, medtem ko se švicarska javnost in mednarodna skupnost spopadata z eno najhujših nesreč v zgodovini tega prestižnega letovišča. Oblasti so potrdile, da je bilo v času izbruha ognja v baru več sto ljudi, ki so praznovali prihod novega leta.

Švicarske oblasti so v soboto identificirale prvih 24 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja izbruhnil v polnem baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med potrjenimi smrtnimi žrtvami je po zadnjih podatkih 11 mladoletnikov, vključno s 14-letno deklico, in šest tujih državljanov. Skupno število smrtnih žrtev se je po nekaterih poročilih povzpelo na 47, medtem ko je bilo 119 ljudi poškodovanih, od tega mnogi huje. Preiskava je pokazala, da je ogenj v priljubljenem lokalu izbruhnil le nekaj minut po polnoči med praznovanjem novega leta. Preiskovalci vzrok požara pripisujejo uporabi kresničk oziroma pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru, kar je povzročilo hiter in uničujoč požar. Lokalna skupnost v elitnem letovišču je zavita v žalovanje, medtem ko forenzične ekipe nadaljujejo z identifikacijo preostalih žrtev v enem najhujših tovrstnih incidentov v švicarski zgodovini.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je trajala manj kot 30 minut, pri čemer so ameriške sile uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Maduro in njegova soproga sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Po prihodu na letališče Stewart v New Yorku so Madura pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek prvič stopil pred sodnika. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih naftnih virov, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Medtem ko so nekatere sosednje države in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado operacijo pozdravile kot konec diktature, so Rusija, Kitajska, Iran in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Ameriške posebne sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je začela z obsežnimi letalskimi napadi na strateške cilje v Caracasu. Pripadniki elitne enote Delta Force so Madura in Floresovo zajeli v njunem bivališču, nato pa ju z ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York. Trump je po zajetju napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključitev ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske infrastrukture. Madura so po prihodu v New York prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Indonezija je izrazila resno zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ZDA in pozvala k zadržanosti ter dialogu. Cene zlata so se zvišale, saj je zajetje povečalo zaskrbljenost vlagateljev glede geopolitičnih tveganj. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je dejal, da so ZDA strahopetno ugrabile Nicolasa Madura in pri tem okrutno ubile njegove telesne stražarje.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori, kot del diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.