Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je trajala manj kot 30 minut, pri čemer so ameriške sile uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Maduro in njegova soproga sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v New York.
Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Po prihodu na letališče Stewart v New Yorku so Madura pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek prvič stopil pred sodnika. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih naftnih virov, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti.
Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Medtem ko so nekatere sosednje države in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado operacijo pozdravile kot konec diktature, so Rusija, Kitajska, Iran in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
Aretacija Nicolása Madura v Caracasu
Ameriške posebne enote so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju pritiska Trumpove administracije na Caracas.
Stopnjevanje ameriškega pritiska na venezuelsko nafto
ZDA so v tem obdobju zasegle več venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju pod obtožbo tihotapljenja. Predsednik Trump je že takrat nakazal, da ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja za zamenjavo režima.
Donald Trump je ukazal popolno zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in posvaril vse letalske družbe. To dejanje je bilo ključno za pripravo terena za kasnejšo vojaško operacijo in izolacijo Madurovega režima.
Bela hiša je potrdila, da je Cia dobila pooblastila za prikrite operacije znotraj Venezuele. Cilj teh operacij je bil spodkopavanje Madurove oblasti in boj proti narkokartelom, ki naj bi bili povezani z vlado.
Ameriška agencija DEA je povečala nagrado za informacije, ki bi vodile do zajetja Nicolása Madura, na 25 oziroma kasneje 50 milijonov dolarjev. ZDA so ga uradno označile za vodjo narkokartela 'Cartel de los Soles'.
"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolása Madura, ki je bil skupaj z ženo zajet in odpeljan iz države."
Donald Trump
"Državo bomo upravljali, dokler ne bo mogoč varen, ustrezen in preudarjen prehod oblasti."
Donald Trump
"Kmalu se bosta soočila s polnim gnevom ameriškega pravosodja na ameriških tleh in pred ameriškimi sodišči."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Za Slovenijo so ti dogodki pomembni predvsem z vidika varnostne politike znotraj zveze NATO in morebitnih nihanj cen energentov na evropskem trgu.
Slovenija kot članica EU sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije v Latinski Ameriki. Neposreden vojaški poseg ZDA brez odobritve Varnostnega sveta ZN pa odpira široka vprašanja o mednarodnem pravu, ki so ključna za male države, kot je Slovenija, ki svojo varnost gradijo na spoštovanju mednarodnih norm.
Ameriške posebne sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je začela z obsežnimi letalskimi napadi na strateške cilje v Caracasu. Pripadniki elitne enote Delta Force so Madura in Floresovo zajeli v njunem bivališču, nato pa ju z ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York.
Trump je po zajetju napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključitev ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske infrastrukture. Madura so po prihodu v New York prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York.
Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York.
Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.
Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi.
Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in dramatično vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh in 'briljantno' demonstracijo ameriške vojaške moči. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja.
Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z električno energijo in komunikacijskimi omrežji po celotni prestolnici. Ameriški komandosi so vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot trdnjavo, in par zajeli v spalnici. Kljub trditvam o minimalnih žrtvah na ameriški strani, poročila iz Venezuele navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriška podjetja.
Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri zavezniki ZDA in venezuelska diaspora operacijo proslavili kot konec diktature, so Rusija, Kitajska in več latinskoameriških držav dejanje ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška akcija postavlja v svetovni politiki. V New Yorku, kjer je Maduro trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, so že potekali prvi protesti proti ameriški agresiji.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v priporu v New Yorku, potem ko so ju ameriške elitne sile Delta Force zajele v dramatični vojaški operaciji v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, označil za "briljantno" in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti.
Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in vladne cilje v Caracasu, ki so povzročili izpad električne energije po celotni prestolnici. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki posebnih enot vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "trdnjavo", ter Madura in Floresovo zajeli, preden sta se uspela zateči v varno sobo. Par so s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v zvezno državo New York. Po navedbah nekaterih virov naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi.
Maduro se bo na zveznem sodišču v Manhattanu soočil z obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta oba obtoženca že na ameriških tleh in se bosta morala zagovarjati pred ameriškim pravosodnim sistemom. Medtem ko del venezuelske diaspore proslavlja padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in postavljanja nevarnega precedensa. Trump je medtem že nakazal, da si bodo ZDA prizadevale za vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg, da bi obnovili tamkajšnjo infrastrukturo.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Za Slovenijo so ti dogodki pomembni predvsem z vidika varnostne politike znotraj zveze NATO in morebitnih nihanj cen energentov na evropskem trgu.
Slovenija kot članica EU sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije v Latinski Ameriki. Neposreden vojaški poseg ZDA brez odobritve Varnostnega sveta ZN pa odpira široka vprašanja o mednarodnem pravu, ki so ključna za male države, kot je Slovenija, ki svojo varnost gradijo na spoštovanju mednarodnih norm.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
