APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da Madžarska ne bo podprla novega proračuna Evropske unije za obdobje 2028-2034, dokler ne bodo izpolnjene določene zahteve. Komisija je sicer julija predlagala proračun v višini nad 2 bilijona evrov. Napoved prihaja v luči napetosti med Budimpešto in Brusljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel na večdnevni obisk na Škotsko, kjer naj bi se srečal z lokalnimi oblastmi, premierjem Velike Britanije in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Slednja se bo z njim pogajala o carinah, pri čemer naj bi bila Evropska unija v teh pogovorih v slabšem položaju. Medtem ko so poročila navajala, da Trumpa na Škotskem ne sprejemajo dobro, je njegov obisk vključeval tudi ostre izjave glede migracijskih politik v Evropi.

Ministrstvo za finance je v svoji avgustovski ponudbi znižalo obrestne mere za varčevalne obveznice za 25 bazičnih točk, razen za trimesečne papirje. Nove obrestne mere za enoletne obveznice znašajo 5 %, za dvoletne pa 5,15 %. Ministrstvo je poudarilo, da so marže ostale nespremenjene in na privlačni ravni.

Bruselj se je znašel pod drobnogledom zaradi svojih prizadevanj za vključitev Ukrajine v EU, pri čemer kritiki trdijo, da sredstva evropskih davkoplačevalcev preusmerjajo od domačih kmetov k financiranju vojne in ukrajinskega pristopa. Evropska komisija je prav tako pozvala Ukrajino k ustavitvi izvajanja spornih protikorupcijskih predpisov, da bi zagotovila neodvisnost teh organov. Dodatno je EU zmanjšala finančno pomoč Ukrajini, ker Kijev ni izpolnil vseh obljubljenih reform, s čimer je zmanjšal potencialni znesek sredstev, ki bi jih Ukrajina lahko prejela v okviru mehanizma Ukraine Facility.

Poslanci poljskega Sejma so s 436 glasovi za in nobenim proti ali vzdržanim soglasno podprli vlado pri prizadevanjih za blokado trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem. Sprejeta resolucija izraža podporo vladi pri njenih prizadevanjih za preprečitev sklenitve omenjenega sporazuma, ki ga je pripravila Evropska komisija.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru z Ursulo von der Leyen v Škotski ponovno znižal verjetnost trgovinskega sporazuma z EU na 50 odstotkov ali manj, medtem ko si EU sporazuma zelo želi. Trump se ne boji uvedbe novih carin do avgusta 2025. Medtem je Trump zagrozil Kanadi z novimi carinami, s čimer je povečal negotovost glede trgovinskega sporazuma s sosednjo državo. Trump je obiskal Škotsko, kjer bo igral golf, francosko odločitev Macrona o priznanju Palestine pa je označil kot "brez pomena".

Sejm je sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki nalaga bankam obveznost preverjanja v bazi PESEL, ali njihove stranke, ki v petih letih niso izvedle nobene transakcije, še živijo. Ta ukrep naj bi zagotovil ažurnost podatkov v bančnih sistemih.

Podjetja, ki izvajajo projekte v okviru vladnega programa "Čisto zrak", opozarjajo na do 10 milijard evrov zaostalih izplačil dotacij, s čimer naj bi se soočala zaradi zakasnitev v financiranju. Na drugi strani je tiskovni predstavnik vlade Adam Szłapka prek platforme X odločno zavrnil govorice o kakršnih koli načrtovanih spremembah pri izvajanju oziroma izplačilih sredstev iz programa "Pravilno določena pokojninska osnova" (PPZ), ki naj bi omejevale dostop do denarja. Označil je te informacije kot "fake news" in potrdil, da vlada nima v načrtu omejevanja možnosti izplačil v okviru programa.

Poljski Sejm je sprejel nov zakon o uvedbi Nacionalnega sistema e-faktur (KSeF), ki bo prinesel pomembne spremembe za podjetja. Po novih pravilih bodo morala podjetja z letnim prometom nad 200 milijonov zlotov izdajati fakture preko KSeF od 1. februarja 2026. Manjša podjetja se bodo z isto obveznostjo soočala od 1. aprila 2026. Gre za ponoven poskus implementacije tega sistema.

Sejm je v petek potrdil delo vlade v letu 2024 in izvedbo proračuna. Večina poslancev je glasovala za podelitev absolutoriija vladi, medtem ko je 202 poslanca glasovalo proti. S tem je bil potrjen tudi proračunski načrt za omenjeno leto. Stranka PiS je svoje pripombe zavrnila.

Kljub zmanjšanju finančnega stresa med Slovenci v zadnjem četrtletju, večina še vedno ne zaznava izboljšanja svojega materialnega položaja. Raziskava podjetja Finax je pokazala, da redno varčuje le 38 % Poljakov, kar nakazuje, da je varčevanje za mnoge še vedno nedosegljiv luksuz. Večina gospodinjstev se še vedno bori z občutkom finančne negotovosti.

Regulatorna agencija za omrežne dejavnosti (URSO) je napovedala spremembe v izračunu odstopanj za udeležence na trgu, ki bodo začele veljati septembra, kar naj bi vodilo k nižjim stroškom za elektriko. Hkrati je poljski parlament sprejel zakon, ki poenostavlja račune za energijo in omogoča elektronsko komunikacijo med ponudniki in odjemalci, s čimer se povečuje preglednost v energetskem sektorju.

Ruska centralna banka je zaradi uspešnega zmanjševanja inflacije znižala ključne obrestne mere za 200 baznih točk. Odločitev je prinesla olajšanje posojilojemalcem, čeprav obrestne mere v Rusiji ostajajo višje v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Na koncu prvega četrtletja so imela poljska gospodinjstva finančna sredstva v skupni vrednosti 3,516.3 bilijona poljskih zlotov. Nacionalna banka Poljske (NBP) je poročala, da je bilo 50,7 % teh sredstev v obliki gotovine ali na bančnih računih. Glavni vzrok za povečanje vrednosti teh naložb je bil rast sredstev v skrbniških sklopih.

Evropska unija je Poljski namenila več kot 452 milijonov evrov nepovratnih sredstev za razvoj prometne infrastrukture, s čimer bo financiranih pet novih projektov. Gre za pomembno podporo, ki bo izboljšala varnost in pretočnost prometa, predvsem na jugu države. Projekti vključujejo gradnjo novih vozišč, prometnih križišč in počivališč. Poljska je ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri pridobivanju sredstev iz instrumenta "Zavezništvo Evrope" (CEF) za prometne naložbe.

Premier Donald Tusk je napovedal ukrepe za poenostavitev davčnega sistema in olajšanje poslovanja v Sloveniji. Zavezal je ministre k pripravi novih svežnjev deregulacij, s čimer naj bi izboljšali poslovno okolje.

Izvoz ruske nafte preko Kazahstana je bil ustavljen, kar je povzročilo rast cen nafte na borzi v New Yorku. Kljub negotovosti za slovenske voznike vlada na trgu optimizem zaradi trgovinskih pogajanj, ki bi lahko omilila pritisk na svetovno gospodarstvo. Dodatni dejavnik rasti cen je večji upad zalog nafte v ZDA, kot je bilo pričakovano. Nove predpisi so nekaterim tankerjem preprečili nakladanje, medtem ko trg čaka na odločitev Trumpa.

Ameriški tehnološki velikan Intel je opustil ambiciozne načrte za gradnjo velikih tovarn na Poljskem in v Nemčiji, s čimer je preklical naložbe v vrednosti več milijard dolarjev. Odločitev, ki vključuje opustitev načrtovanega obrata za integracijo in testiranje polprevodnikov v vrednosti 4,6 milijarde dolarjev blizu Vroclava na Poljskem ter projekta v Magdeburgu v Nemčiji, je posledica potrebe po optimizaciji proizvodnih zmogljivosti zaradi konkurenčnih pritiskov. Ta poteza predstavlja znatno razočaranje za Poljsko, ki je pričakovala ustvarjanje 2000 novih delovnih mest in krepitev svojega položaja v sektorju polprevodnikov.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je znižal svoje finančne napovedi za leto 2025. Kot razlog je podjetje navedlo nedavne carine, ki jih je uvedel predsednik ZDA Donald Trump. Te so negativno vplivale na dobičke znamk Audi in Porsche, saj so znatno zmanjšale poslovni dobiček družbe v drugem četrtletju. Posledice trgovinske vojne med ZDA in Evropo so tako že pustile svoj pečat na nemškem avtomobilskem proizvajalcu.

Novi minister za energijo, Miłosz Motyka, je v pogovoru za TVN24 potrdil, da bo odločitev o morebitnem podaljšanju ukrepa zmrzovanja cen energije za leto 2026 sprejeta jeseni. Poudaril je, da je na mizi predlog zakona, ki bi lahko vseboval določbe o zmrznjenih cenah, vendar brez elementov, povezanih z vetrnicami. Končna odločitev bo torej znana v poznih jesenskih mesecih.