APDEJT.si

Minister za finance in gospodarstvo Andrzej Domański je v oddaji "Pytanie Dnia" pojasnil, da delajo na proračunu za leto 2026. Poudaril je, da v tem proračunu višja oprostitev plačila davka v višini 60.000 € ne bo predvidena, vendar pa ministrstvo dela na tem, da bi obljubo izpolnilo. Navedbe so potrdili tudi na TVP Info, kjer so sporočili, da v proračunu za 2026 ni predvidena podvojitev oprostitve plačila davka.

Kancelarija Sejma je načrtovala izplačilo 6,8 milijona evrov dodatkov za stanovanja stražnikom, s čimer se povečujejo stroški v okviru proračuna. Poleg tega naj bi prihodnje leto prišlo do povečanja plač, diet in nadomestil za poslance, vključno z rabljenimi sredstvi za biro in najem stanovanj v Varšavi. Predvideno je 6,7-odstotno zvišanje skupnih izdatkov Kancelarije Sejma.

Donald Trump se je med obiskom sedeža Federal Reserve v New Yorku srečal z njegovim predsednikom Jeromeom Powellom. Čeprav je Trump pred tem kritiziral porabo za obnovo stavbe in izrazito prekoračene stroške, je odstopil od načrtov za zamenjavo Powella. V medijih se je pojavila tudi novica o umetniški instalaciji v New Yorku, ki prikazuje Trumpa, kako leze iz kanalizacije, ter satirični prikaz Trumpa z majhnim penisom v seriji South Park, ki ga je Belo hišo ostro kritiziral.

Bernard Arnault, lastnik LVMH in najbogatejši Evropejec, je pozval voditelje Evropske unije, naj sprejmejo pogoje ZDA v carinskem sporazumu. Arnault si prizadeva preprečiti carinsko vojno in predlaga uvedbo carin, podobnih tistim, ki veljajo med ZDA in Japonsko. Hkrati naj bi EU razmišljala o sprejetju 15-odstotnih enostranskih carin na izvoz v ZDA v zameno za ameriško varnostno podporo članicam Nata in pomoč Ukrajini.

Večina Poljakov, predvsem petdesetletnikov, si želi čimprejšnje upokojitve, saj menijo, da starost pride precej kasneje kot uradna upokojitev. Namenijo si namreč uživati v življenju in se posvetiti družini pred nastopom starosti, kot poroča "Rzeczpospolita". Raziskave kažejo, da ni veliko zanimanja za daljše delo od obveznega.

Ameriški tehnološki velikan Intel je objavil odstop od načrtovanih naložb v Evropi, vključno z načrti za gradnjo tovarne polprevodnikov pri Wrocławu na Poljskem in največjega takšnega obrata v Nemčiji. Ta odločitev je del širšega programa zmanjševanja stroškov in prestrukturiranja podjetja, ki se želi osredotočiti na bolj trajnosten razvoj svojih obstoječih tovarn. Premier Mateusz Morawiecki je v preteklosti javno govoril o teh naložbah.

Predsednik Republike Slovenije, Andrzej Duda, je podpisal zakon, ki za dve leti odgađa obveznost poročanja o trajnostnem razvoju (ESG) za nekatere mala, srednja in velika podjetja. To pomeni, da bodo morala podjetja stroške poročanja krila dve leti kasneje, kot je bilo prvotno določeno v veljavni zakonodaji, kar predstavlja olajšanje za neposredno prizadeta podjetja.

Strokovnjaki Evropskega finančnega kongresa (EFK) so skupaj z varuhom potrošnikov predstavili osnutek vzorčne pogodbe o stanovanjskem hipotekarnem kreditu. Cilj te pobude je vzpostaviti standardizacijo hipotekarnih pogodb, kar naj bi povečalo varnost tako za potrošnike kot za banke. Direktor največje banke je podprl ta projekt, ki naj bi bankam zagotovil večjo verodostojnost in zaščitil stranke pred asimetrijo informacij. Uporaba te pogodbe s strani bank sicer ne bo obvezna.

Evropska komisija je proti 26 državam članicam Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija, začela postopek zaradi kršitve prava EU. Glavni očitki se nanašajo na nevreditev obveznosti glede posredovanja informacij o izvajanju direktiv, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije (OVE), ter na zamude pri izvajanju in obveščanju o treh direktivah na področju energetike in kmetijstva. Slovenija in druge države niso pravočasno obvestile Komisije o polnem izvajanju omenjenih direktiv, rok za njihovo prenesitev pa je nedavno potekel.

Evropska centralna banka (ECB) je na julijskem zasedanju ključne obrestne mere ohranila nespremenjene, s čimer je zaključila cikel zniževanj. Ključna obrestna mera depozitov ostaja pri 2 %. Odločitev temelji na inflaciji, ki naj bi bila pod nadzorom in skladna s srednjeročnim ciljem, znakih odpornosti gospodarstva ter negotovosti glede vpliva carin.

Sodišče v Varšavi se ni strinjalo s predlogom tožilstva, da bi se pripor Pawlu K., enemu od osumljencev v preiskavi domnevnih nepravilnosti v vladni agenciji RARS, podaljšal za tri mesece. To odločitev so nekateri označili za "poraz tožilstva".

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi trgovinskimi politikami in zvišanjem carin povzročil težave globalnim proizvajalcem igrač, kot je Mattel, katerih načrti so bili zaradi teh ukrepov ogroženi. Hkrati se Trump sooča z vse večjimi težavami, povezanimi z afero Jeffreyja Epsteina, ki je že razdelila njegovo volilno bazo. Notranje napetosti v njegovi koaliciji so se pokazale tudi v konfliktih, kot je tisti med Elonom Muskom in Trumpovim krilom, ki nasprotuje migracijam, zlasti glede vizumov za visokokvalificirane delavce. Odločitev o napadu na Iran je dodatno zaostrila razmere, kar kaže na kompleksno sliko Trumpovega predsedovanja, kjer se ekonomske in zunanjepolitične odločitve prepletajo z notranjimi političnimi boji.

Proizvodnja avtomobilov v čeških avtomobilskih tovarnah je v prvi polovici leta medletno upadla za 3,5 odstotka, kar je skupno doseglo 747.428 vozil. Kljub temu je junij prinesel okrevanje s 11,4-odstotno rastjo proizvodnje osebnih avtomobilov. Petino vseh proizvedenih vozil so predstavljala vozila na električni pogon, kar potrjuje trend elektrifikacije.

Države članice Evropske unije so odobrile možnost uvedbe povračilnih carin na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov, ki bi začele veljati 7. avgusta, če do 1. avgusta ne bo doseženo trgovinsko soglasje z administracijo ZDA. Ukrep s 30-odstotno stopnjo so podprle 26 članic Unije, Mađarska pa se ni strinjala. Rast povpraševanja po tveganju na evropskem trgu je povzročila padec cen obveznic.

Podpredsednica Narodne banke Poljske (NBP), Marta Kightley, je v parlamentu predstavila napovedi o znižanju inflacije. Izpostavila je, da naj bi inflacija julija padla na približno 3 %, kar bi pomenilo doseganje cilja NBP. V srednjeročnem obdobju naj bi inflacija ostala skladna s cilji centralne banke. Kightleyeva je prav tako poudarila pomen bank pri tem procesu ter opozorila na upad razmerja med krediti in BDP v zadnjih letih.

Japonska se je z ZDA dogovorila o znižanju carinskih stopenj na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov s 25 % na 15 %. Ta sporazum zmanjšuje gospodarsko negotovost in krepi možnosti za izpolnitev gospodarskih napovedi. Kljub temu pa v Evropi narašča zaskrbljenost zaradi agresivnih carinskih pogajanj, ki bi lahko negativno vplivala na investicije.

Wizz Air je z objavo prvih četrtletnih rezultatov povzročil veliko razočaranje na trgu, kar se je odrazilo v zgodovinsko nizki ceni delnic. Podjetje je izpostavilo težave z motorji, ki naj bi povzročile prizemljitev več kot 40 letal do leta 2027. Poleg tega tudi napovedi za drugo četrtletje niso obetavne, saj je družba zabeležila upad poslovnega dobička kljub rasti prihodkov. Kot dodatna težava se omenja umik z bližnjevzhodnega trga.

Trgovec z izdelki za dom in prosti čas Pepco je vložil vlogo za stečaj svojega nemškega poslovanja. Podjetje se je odločilo za ta korak zaradi nerentabilnosti nemškega trga, ki je privedla do velikih izgub. Postopek stečaja bo zajel več deset trgovin in vplival na približno pol tisoč zaposlenih. Glavni cilj je reorganizacija poslovanja z namenom ponovne vzpostavitve dobičkonosnosti.

Junijski podatki so pokazali najgloblji padec prodaje novih avtomobilov v Evropi v zadnjih desetih mesecih. Prodaja električnih vozil je rasla najpočasneje v tem letu. Medtem so kitajske avtomobilistične znamke v prvi polovici leta skoraj podvojile svoj delež na evropskem trgu, dosegle so rekordnih 5,1 odstotka, kar je le malo manj od deleža znamke Mercedes.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal prve pomembnejše spremembe v vladi, med drugim je Radosław Sikorski postal podpredsednik vlade, kar nakazuje morebitno novo visoko funkcijo. Obenem je napovedal širšo rekonstrukcijo, ki bi lahko prizadela več deset podsekretarjev. Analitiki, kot je Rafał Ziemkiewicz, so te spremembe že komentirali in izpostavili domnevnega "krivca" za nastalo situacijo. Medtem je predsednik Volodimir Zelenski po prejetem sporočilu vodje Evropske komisije spremil svoje mnenje glede kontroverznega zakona, ki naj bi omejeval avtonomijo protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in proteste v Kijevu.