APDEJT.si

Belgijski obrambni minister Theo Francken je opozoril Rusijo, da bo NATO odgovoril z uničenjem Moskve, če bi Rusija napadla katero od članic zveze, kot je Bruselj. Ruska ambasada v Belgiji je izjavo označila za "neodgovorno". Francken je poudaril, da se države NATO ne smejo pustiti ustrahovati Rusiji. Opozorilo je sledilo po zaostrovanju napetosti med Rusijo in NATO zaveznicami zaradi vojne v Ukrajini.

V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".

Po tem, ko je Donald Trump podprl Ukrajino pri ponovni osvojitvi celotnega ozemlja, je Berlin pozval Evropo, naj poveča podporo Ukrajini. Trump je Rusijo označil za 'tigra iz papirja', kar je sprožilo odziv Moskve, ki želi dokazati nasprotno. Razlog za spremembo Trumpovega stališča naj bi bilo Putinovo zavajanje.

Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo ta teden v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom. Pogovarjala naj bi se predvsem o financiranju in raketah. Friedrich Merz je pozval ameriškega predsednika, naj konča konflikt.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Po delnem umiku izraelske vojske iz Gaze je Hamas okrepil nadzor z nasiljem in javnimi usmrtitvami domnevnih kolaborantov. Visoki predstavnik ameriškega poveljstva za Bližnji vzhod je pozval Hamas k ustavitvi nasilja nad palestinskimi civilisti in k razorožitvi. Palestinski islamisti so izrazili željo po pogajanjih o svoji prihodnosti v Gazi, medtem ko Trumpova administracija opozarja na morebitne ostrejše ukrepe.

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji, da bi poskusila zmanjšati mesece trajajoče trgovinske napetosti. To je bilo njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem odredil testiranje novega jedrskega orožja, kar je zaostrilo ozračje pred pogovori.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskih raket za neprimerno in poudaril, da se ne bo sestal s Putinom, če ne bo pripravljen skleniti dogovora za končanje vojne v Ukrajini. Putin naj bi se medtem pojavil v bojni opravi in se hvalil z "nepremagljivo" raketo.

Vladimir Putin je zanikal rusko obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožje in za napade obtožil Ukrajino. Ponovil je propagandne narative in poskušal ustrahovati Zahod. Odzval se je tudi na Trumpove izjave o Rusiji kot 'papirnatem tigru' in opozoril na ponovno oboroževanje Evrope, pri čemer je zagrozil s protiukrepi. Sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi ruske rakete lahko dosegle tudi Rim ali London.

Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.

V Manchestru v severozahodni Angliji je prišlo do napada z nožem v sinagogi. Napadalec je ranil štiri ljudi, preden ga je policija ustrelila in ubila. Policija je sprožila obsežno operacijo na kraju dogodka.

Predsednik nemške obveščevalne službe BND, Martin Jäger, je posvaril pred naraščajočo nevarnostjo vojaškega konflikta z Rusijo. Poudaril je, da je Evropa v stanju "ledenega miru", ki se lahko hitro prelevi v "vročo konfrontacijo", in posvaril pred podcenjevanjem nevarnosti.

Po obtožbah, da je Hamas kršil prekinitev ognja s streljanjem na izraelske vojake v Rafi, je izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil takojšnje in močne napade na območje Gaze. Forum družin talcev je zahteval nujen sestanek z Netanjahujem zaradi kršitev premirja s strani Hamasa.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike po tridesetih letih znova začele testirati jedrsko orožje. To naj bi storile, da bi bile enake Rusiji in Kitajski, glede na njihove programe testiranja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom opravil pogovore z evropskimi in Natovimi voditelji. Razpravljali so o nadaljnji podpori Ukrajini, strategijah za dosego miru in zagotavljanju varnosti v Evropi. Poudarek je bil na iskanju trajne rešitve za konflikt v Ukrajini in krepitvi evropske varnosti. EU razmišlja o novih podpornih ukrepih za Ukrajino.

Izraelske oblasti so od Hamasa preko Mednarodnega komiteja Rdečega križa prejele truplo talca. Izraelska vojska je identificirala posmrtne ostanke, ki jih je vrnila islamistična skupina Hamas in Islamski džihad, kot truplo izraelskega in argentinskega državljana, ki je bil ubit med napadom.

Izrael je vrnil dodatnih 15 trupel Palestincev v Gazo, s čimer se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 135. Hamas je obtožil Izrael, da je v izraelskem obstreljevanju v Gazi umrlo devet Palestincev, ki naj bi bili člani iste družine, in to označil za načrtovan pokol. Izraelska vojska je dejala, da je vozilo skušalo prečkati umikajočo se linijo.

Po srečanju s Trumpom v Beli hiši je Zelenski pozval k prekinitvi ognja pred pogovori s Putinom. Madžarski premier Orban je izrazil prepričanje, da prihajajoče srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti ponuja realno možnost za dosego miru v Ukrajini. Nemški kancler Merz pa je ocenil, da srečanje Trump-Zelenski ni prineslo pričakovanih rezultatov za Ukrajino.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.