APDEJT.si

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo zahtevo nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja za izpustitev iz pripora do sojenja. Sodišče je to odločitev sprejelo, ker meni, da obstaja nevarnost pobega.

Husamettin Dogan, edini, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo devetih let zapora zaradi posilstva Gisèle Pelicot, je bil na ponovljenem sojenju obsojen na strožjo kazen. Po poročanju francoskih medijev je Dogan pričakoval znižanje kazni, a mu je sodišče v Nîmesu prisodilo deset let zapora zaradi hudega posilstva. Dogan se je s kaznijo sprijaznil in se ne bo pritožil na kasacijsko sodišče, s čimer se ta pet let trajajoča saga o skupinskem posilstvu končuje.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je razkrila, da so jo skupaj z več člani njene vlade prijavili Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi domnevne vpletenosti v genocid v Gazi. Obtožbe so povezane s podporo Italije Izraelu med bombardiranjem Gaze.

Trije moški, ki so sodelovali v ropu sedeža pošte v Timişoari, v katerem je bilo ukradenih skoraj deset milijonov lejev, so bili obtoženi. Rop se je zgodil 30. maja. Obtoženi so med drugim kvalificiranega ropa s posebej hudimi posledicami in vožnje vozila s ponarejenimi registrskimi tablicami.

Poveljniku čolna, ki je bil vpleten v nesrečo v delti Donave konec julija, v kateri so umrle štiri osebe, je bila odrejena 30-dnevna arestacija. Odločitev je sprejelo vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti po pritožbi tožilstva na prvotno odločitev vojaškega sodišča v Bukarešti.

Vojaški voditelj čolna, ki se je konec julija prevrnil v delti Donave pri Sulini in povzročil smrt štirih ljudi, je bil aretiran. Odločitev je sprejelo vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti. Moški je bil pred tem pod sodnim nadzorom, vendar je tožilstvo zahtevalo aretacijo. Nesreča se je zgodila v zalivu Musura, med žrtvami pa je bil tudi otrok.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vstopil v zapor La Santé v Parizu, da bi odslužil petletno zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani Moamerja Gadafija. Sarkozy trdi, da je nedolžen in verjame v zmago resnice. Poleg tega se poročajo o škandalu, ki vključuje poslanca LFI (La France Insoumise), kar je sprožilo razpravo o državni kabali.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

V Romuniji so oblasti prijele moškega, ki je iz Španije v Slovenijo poslal štiri pakete, v katerih je bilo skupno 48 kilogramov marihuane. Pošiljke so bile prikrite med živili. Moškega so policisti prijeli v trenutku, ko je poskušal prevzeti pošiljke pri dostavni službi. Sledi mu predlog za predhodni pripor.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Pritožbeno sodišče v Constanţi je potrdilo prvostopenjsko sodbo Vladu Pascu, ki je bil obsojen na deset let zapora zaradi povzročitve prometne nesreče pri kraju 2 Mai, v kateri sta umrla dva študenta. Pascu je nesrečo povzročil pod vplivom drog in pobegnil s kraja dogodka.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Donald Trump je nadaljeval z odpuščanjem domnevno pristranskih uradnikov. Opozoril je Kanado, da bo ogrozila trgovinski sporazum z ZDA, če bo priznala Palestino kot državo. Domači časopis je kritiziral Kari Lake. Trump je prevzel največjo mrežo priseljenskih zaporov v zgodovini ZDA od svojega predhodnika Bidna.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Meta, lastnik Facebooka, v Kaliforniji ustanavlja super PAC za podporo političnim kandidatom, ki podpirajo tehnološko industrijo, zlasti tistim z ohlapnim pristopom do regulacije umetne inteligence. Medtem je v ZDA podpora sindikatom med republikanci upadla, kar kaže na premik od nedavnega naraščanja podpore. Administracija predsednika Trumpa je uvedla strožje omejitve glede tega, kako dolgo lahko tuji študenti in novinarji ostanejo v Združenih državah Amerike.

Romunsko prizivno sodišče v Bukarešti je zavrnilo zahtevo tožilstva za izgon palestinskega državljana Zemeilija Mahmouda, ki živi v Romuniji že 40 let. Romunska obveščevalna služba (SRI) je trdila, da je Mahmoud radikaliziran in podpira skupino Hamas, vendar sodišče ni našlo dovolj dokazov za utemeljitev izgona.