Ruski glasbeni fantazijski film Ostržek (Buratino) režiserja Igorja Vološina je v prvih štirih dneh predvajanja v kinematografih zaslužil več kot milijardo rubljev (približno 10 milijonov evrov). Po podatkih enotnega zveznega avtomatiziranega informacijskega sistema ruskega filmskega sklada je film, ki je premiero doživel 1. januarja 2026, do sedaj zbral natančno 1.000.796.617 rubljev. V tem kratkem obdobju si je filmsko adaptacijo znane pravljice ogledalo že več kot 1,8 milijona gledalcev. Uspeh filma potrjuje trend visoke gledanosti domačih produkcij v Rusiji med novoletnimi prazniki. Ostržek se je tako pridružil filmskim uspešnicam, ki so v rekordnem času dosegle tovrstne finančne mejnike. Visok proračun in obsežna promocijska kampanja sta pripomogla k temu, da je film hitro zavzel vrh lestvice najbolj gledanih filmov v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo film zaradi priljubljenosti pri družinskem občinstvu še naprej dosegal visoke rezultate v ruskem kino-prometu.

V Tbilisiju je v 70. letu starosti umrl Nikolaj Sventicki, ugledni kulturni delavec, zaslužni umetnik Rusije ter ustanovitelj in predsednik Mednarodne kulturno-izobraževalne zveze Ruski klub. Sventicki je bil ključna osebnost pri ohranjanju ruske kulture v Gruziji, saj je deloval tudi kot predsednik usklajevalnega sveta organizacij ruskih rojakov v državi ter kot izvršni direktor Tbilisijskega državnega akademskega ruskega dramskega gledališča A. S. Gribojedova. O njegovi smrti je javnost v nedeljo, 4. januarja, obvestila tiskovna služba Ruskega kluba. Sventicki se je rodil leta 1956 v Tbilisiju in svojo poklicno pot posvetil gledališču ter filmu. Po študiju režije na Državnem inštitutu za kulturo v Kujbiševu se je vrnil v domovino, kjer je leta 1986 postal član Gledališkega združenja Gruzije. Leta 2003 je ustanovil Ruski klub, ki je postal osrednja točka za rusko govoreče prebivalstvo in kulturno izmenjavo. Poleg vodenja gledališča je bil Sventicki znan tudi kot ustanovitelj Mednarodne zveze rusko govorečih pisateljev v Gruziji, za svoje delo pa je prejel več državnih priznanj tako v Gruziji kot v Rusiji.

Predsednik moskovskega gledališča Lenkom, Mark Varšaver, je v nedeljo, 4. januarja, odločno zanikal poročanja medijev o domnevni odstranitvi tumorja oziroma benignega obolenja. Ruski umetnik je v izjavi za javnost poudaril, da so tovrstne informacije neresnične in da se po krajšem zdravljenju bronhitisa nahaja v odlični telesni pripravljenosti. Varšaver se je odzval na predhodne objave v ruskih medijih, ki so namigovale na resnejše poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Za tiskovno agencijo TASS je pojasnil, da je bila njegova odsotnost povezana izključno z respiratornimi težavami, ki pa so zdaj preteklost. Direktor slovitega gledališča ostaja aktiven pri vodenju institucije in zavrača kakršna koli ugibanja o morebitnih novih operacijah ali dolgotrajnem okrevanju.

V Rusiji je v 88. letu starosti nenadoma umrl zaslužni umetnik Ruske federacije in vodilni solist Moskovskega akademskega glasbenega gledališča Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka (MAMT) Roman Genadijevič Ulibin. Novico o njegovi smrti je v soboto, 3. januarja 2024, potrdila tiskovna služba gledališča, informacijo pa je javnosti posredoval tudi predsednik Zveze gledaliških delavcev Rusije Vladimir Maškov. Ulibin je bil ključna figura omenjenega gledališča, kjer je deloval od leta 1991, sprva kot stažist, pozneje pa kot nepogrešljiv solist in nazadnje kot vodja opernega ansambla. Ulibin je veljal za izjemnega basista, ki se je v zgodovino zapisal z vlogami, kot so Mefistofel, Farlaf in kralj Dodon. Diplomant slovitega inštituta GITIS je bil znan kot unikaten pojoči igralec, ki je vsako vlogo, ne glede na njeno velikost, razdelal do najmanjših psiholoških podrobnosti. Njegov komični dar je navduševal občinstvo v operah, kot sta Seviljski brivec in Ljubezenski napoj. Gledališče je poudarilo, da je Ulibin s svojo karizmo in talentom zaznamoval celotno obdobje sodobnega ruskega glasbenega gledališča, njegova smrt pa pomeni veliko izgubo za rusko umetnost. Poleti 2024 je prevzel dodatne vodstvene odgovornosti v operni trupi, ki jih je opravljal do zadnjega dne.

Predstavnik Larise Doline, Sergej Pudovkin, je zanikal informacije o odpovedi njenega jubilejnega koncerta "Jubilej na bis", ki je načrtovan za 6. marec v Moskovski mednarodni hiši glasbe.

Producent Sergej Člijanc je sporočil, da je ruski igralec, režiser in scenarist Andrej Horošev umrl v Abhaziji, v Suhumiju, medtem ko je reševal človeka. Novico je potrdila tudi agencija TASS.

V osmem pariškem okrožju so policisti v petek, 2. januarja 2025, pridržali moškega, ki je s spomenika Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin odlomil in odtujil meč. Incident se je zgodil okoli 10. ure zjutraj, ko se je neznanec povzpel na konjeniški kip in s silo odstranil del orožja. Moškega so kmalu zatem izsledili in prijeli v bližini železniške postaje Saint-Lazare, ukradeni predmet pa so policisti zasegli. Preiskovalci trenutno ugotavljajo motive za dejanje, osumljenec pa ostaja v priporu. Gre za zgodovinsko pomemben spomenik kiparja Paula Duboisa iz konca 19. stoletja, ki upodablja francosko narodno herojinjo iz stoletne vojne v polnem oklepu. Kip, ki je bil prvotno postavljen pred Panteonom, velja za eno izmed ključnih kulturnih znamenitosti francoske prestolnice. Lokalne oblasti so že napovedale oceno škode in načrt za sanacijo poškodovanega kipa.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.

V Sankt Peterburgu je v 83. letu starosti umrl ruski fotograf Valerij Plotnikov, znan po svojih portretih Vladimirja Visockega in drugih slavnih osebnosti. Smrt je 2. januarja potrdila tiskovna agencija TASS.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je razstavišče VDNH v letu 2025 obiskalo več kot 28 milijonov gostov. V tem obdobju so na prizorišču organizirali več kot 1600 različnih dogodkov, kar potrjuje status kompleksa kot enega osrednjih kulturnih in turističnih središč ruske prestolnice. Sobjanin je ob tem izpostavil ključne mejnike in prireditve, ki so zaznamovale preteklo leto, ter poudaril pomen razstavišča za mestno infrastrukturo. Podatki o obisku kažejo na visoko stopnjo dejavnosti na področju javnih prireditev, kljub mednarodnim političnim okoliščinam. Župan je v svoji izjavi 2. januarja 2026 ocenil preteklo leto kot izjemno uspešno za razvoj razstavišča, ki ostaja priljubljena točka tako za domače prebivalce kot za obiskovalce iz drugih regij. Dogodki so obsegali širok spekter od kulturnih festivalov do izobraževalnih razstav in gospodarskih forumov.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

V Moskvo je prispel praznični vlak Dedka Mraza, ki bo v ruski prestolnici stal dva dni. Potovanje te posebne kompozicije se je začelo 19. novembra v Vladivostoku, svojo pot pa bo po načrtih končala 11. januarja v Velikem Ustjugu. Vlak so slovesno sprejeli na Kijevski železniški postaji, kjer so za obiskovalce pripravili obsežen razvedrilni program. Obiskovalci, predvsem otroci, imajo možnost srečanja s pravljičnim likom v posebej urejenih vagonih, ki so del njegovega vseruskega turneje. Dogodek v Moskvi, ki poteka 2. in 3. januarja, predstavlja enega izmed vrhuncev potovanja, med katerim vlak obišče številna mesta po vsej državi. Gre za uveljavljen praznični projekt, ki spodbuja praznično vzdušje v času pravoslavnega božiča in novega leta.

Ruski filmski trg je ob začetku leta 2026 zabeležil izjemne rezultate gledanosti. Nadaljevanje uspešnice Čeburaška 2 režiserja Dmitrija Djačenka je v zgolj štiriindvajsetih urah po premieri 1. januarja zaslužilo rekordnih 1,006 milijarde rubljev. Film si je v prvem dnevu predvajanja ogledalo več kot 878.000 gledalcev, k uspehu pa so znatno prispevale že predprodaje vstopnic. Isti dan sta premiero doživela tudi filma Prostokvašino režiserja Sarika Andreasjana in Ostržek (Buratino) režiserja Igorja Vološina. Prostokvašino je s 451,8 milijona rubljev zasedel drugo mesto po gledanosti, medtem ko je Ostržek zbral približno 446 milijonov rubljev in privabil skoraj 390.000 obiskovalcev. Podatki zveznega informacijskega sistema Eais kažejo na izjemen porast zanimanja za domačo filmsko produkcijo v Rusiji, saj so kinematografi zaradi velikega povpraševanja že začeli širiti nabor terminov za predvajanje omenjenih del.

Joe Letz, bobnar nemške metal skupine Rammstein in spremljevalne zasedbe Tilla Lindemanna, je med novoletnim koncertom na Tajskem v obraz ruskega turista vrgel torto. Dogodek se je zgodil v okviru glasbenega nastopa, kjer je glasbenik torto uporabil kot del nenavadnega odrskega performansa. Incident so posnele kamere in o njem je prvi poročal medijski kanal SHOT. Čeprav dejanje na prvi pogled deluje agresivno, gre za uveljavljen element nekaterih koncertnih nastopov, kjer glasbeniki na tak način komunicirajo z občinstvom. Ruski turist, ki je bil tarča torte, po razpoložljivih podatkih ni utrpel poškodb, prav tako pa ni poročil o morebitnih pravnih posledicah za glasbenika. Dogodek je hitro postal viralen na družbenih omrežjih, kjer so mnenja o primernosti takšnega obnašanja deljena, vendar prevladuje prepričanje, da gre za del vnaprej načrtovane šov programe, ki je značilna za provokativno naravo zasedbe Rammstein.

V Švici je v 97. letu starosti umrla priznana francoska modna oblikovalka, stilistka in podjetnica Jacqueline de Ribes, ki je v modnem svetu veljala za eno zadnjih ikon pariškega sloga. Novico o njeni smrti, ki se je zgodila 30. decembra 2025, je javnosti posredovala tiskovna agencija AFP. De Ribesova je bila v javnosti in medijih pogosto poimenovana kot zadnja kraljica Pariza, kar je odražalo njen neizmeren vpliv na visoko modo in družabno življenje v francoski prestolnici skozi več desetletij. Rodila se je v aristokratski družini in se kasneje poročila z grofom Édouardom de Ribesom, vendar se ni zadovoljila le z vlogo plemkinje. Svojo modno hišo je ustanovila leta 1982 in hitro pridobila mednarodno priznanje, njene kreacije pa so nosile številne vplivne osebnosti. Poleg oblikovanja je bila znana tudi po svojem filantropskem delu in podpori umetnosti, kar ji je zagotovilo status legende v francoskih kulturnih krogih. Njena smrt pomeni konec nekega obdobja za evropsko visoko modo, kjer je s svojo eleganco in neomajnim slogom postavljala visoke standarde.

V novoletni noči je v Amsterdamu izbruhnil obsežen požar, ki je močno poškodoval zgodovinsko cerkev Vondelkerk. Stavba, zgrajena leta 1880, je bila skoraj v celoti uničena, njena rekonstrukcija pa je malo verjetna. Policija je potrdila, da je požar uničil cerkev.

V Švici je v torek v 96. letu starosti umrla legendarna francoska modna oblikovalka in aristokratinja grofica Jacqueline de Ribes, ki je v svetovni modni javnosti veljala za zadnjo kraljico Pariza. Njeno smrt je za tiskovno agencijo AFP potrdila njena pomočnica Stéphanie Mouli. De Ribesova je bila desetletja simbol francoske elegance in visoke mode, s svojim prefinjenim slogom pa je navdihovala številne svetovne oblikovalce. Jacqueline de Ribes ni bila le muza, temveč tudi uspešna podjetnica, ki je leta 1982 ustanovila lastno modno hišo. Njene kreacije so nosile številne vplivne osebnosti tistega časa, med drugimi tudi valižanska princesa Diana. Zaradi svojega neizmernega prispevka h kulturi in modi je prejela tudi najvišje francosko odlikovanje, red legije časti. Njeno slovo pomeni konec nekega obdobja v pariški visoki družbi, kjer je s svojo prezenco in estetiko pustila neizbrisen pečat.

Donald Trump je na novoletni zabavi spremljal hitro poslikavo ogromnega portreta Jezusa Kristusa. Medtem se je Bela hiša pripravljala na gradnjo nove plesne dvorane, Trump pa je obiskal dobavitelja kamna na Floridi, da bi izbral marmor. Predsednik si je za novo leto zaželel 'Mir na Zemlji'. Bela hiša je predstavila devet tedenski časovni načrt za pridobitev dovoljenja za gradnjo plesne dvorane.

Svojci pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot so zavrnili organizacijo uradne državne slovesnosti in na pogrebno mašo niso povabili francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po poročanju tiskovne agencije TASS se je družina odločila za intimen poslovilni obred, ki bo potekal brez prisotnosti najvišjih državnih predstavnikov. Odločitev odraža željo pokojnice in njenih bližnjih po zasebnosti ter odmiku od političnega protokola. Brigitte Bardot, ki je veljala za simbol francoske kulture in aktivistko za pravice živali, bo pokopana v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Izključitev predsednika Macrona z dogodka je v francoski javnosti sprožila razprave o zapuščini igralke in njenem včasih napetem odnosu z državnimi institucijami. Kljub njeni svetovni slavi so se svojci dosledno držali navodil, da se izognejo javnemu blišču in uradnim državnim častem, ki bi jih sicer prinesel obisk predsednika države.