APDEJT.si

Ameriški časopis New York Times je zavrnil podpis prenovljene politike Pentagona glede dela novinarjev. Uredništvo meni, da nova pravila predstavljajo grožnjo svobodi tiska. Zavrnitev je povezana s tem, da prenovljena politika Pentagona "ustvarja grožnjo kaznovanja za novinarje".

Vladimir Putin je izjavil, da je preiskava sestrelitve letala družbe Azerbaijan Airlines decembra 2024 zahtevala čas, da bi ugotovili vzroke tragedije in preverili vse okoliščine. Poudaril je, da sta Rusija in Azerbajdžan zaradi te tragedije preživela krizo čustev in izrazil upanje, da sta državi to negativno poglavje v odnosih že zaključili.

Ruska televizijska voditeljica Ksenija Sobčak je s svojega YouTube kanala odstranila intervju z blogerjem in glasbenikom Sergejem Grigorjevim-Apollonovim (Grey Wiese), ker je ruski regulator Roskomnadzor v vsebini zaznal elemente promocije LGBT. Sobčak je pojasnila, da je to storila na zahtevo Roskomnadzorja.

Avstrijski snemalec televizijske hiše ORF, Andrej Neposedov, je vložil tožbo proti teritorialnemu centru za rekrutiranje (TCK) in ukrajinski policiji zaradi njegove aretacije v regiji Ternopil. Ukrajinska izdaja "Strana.ua" poroča, da je do aretacije prišlo, ker so ga zaposleni TCK nasilno pridržali.

V Norveški so aretirali tri nemške državljane, osumljene uporabe dronov v prepovedanem območju okoli letališča v mestu Mo i Rana. Nemški mediji poročajo, da so obtoženi kršitve petkilometrskega območja prepovedi okoli letališča.

Ameriški milijarder Elon Musk je britanskega premierja Kira Starmerja označil za 'igralca s prazno glavo' zaradi njegovega stališča do migracij. Musk je Starmerja kritiziral v objavi na družbenem omrežju X, kjer je dejal, da mu drugi narekujejo, kaj naj govori.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Ameriški tehnološki velikan Google LLC je umaknil svoje zahteve, ki so ruskim medijskim hišam, kot sta Spas in RT, prepovedovale sprožitev sodnih postopkov v tujini. Zadeva se nanaša na izterjavo denarnih kazni zaradi blokiranja YouTube kanalov. Okrožno sodišče Severne Kalifornije je potrdilo sporazum o rešitvi spora.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Donald Trump je na srečanju z vojaškimi voditelji predlagal, da se ameriška mesta uporabijo kot "poligoni za usposabljanje" za vojsko, saj meni, da so ZDA napadene "od znotraj". Obrambo domovine je označil za najpomembnejšo prioriteto vojske in napovedal večjo uporabo vojske v ameriških mestih. Trump je dejal, da bo takoj odpustil generale, ki mu ne bodo všeč. Sekretar Hegseth je kritiziral pobude za raznolikost v vojski.

Donald Trump je odredil napotitev vojske v Portland zaradi protestov. Oregon je vložil tožbo proti njegovi administraciji zaradi napotitve Nacionalne garde v Portland. Trump je objavil bizaren videoposnetek, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, v katerem obljublja zdravljenje z nezemeljsko tehnologijo 'medbeds', kar je sprožilo kritike.

Pavel Durov je razkril, da so ga francoske obveščevalne službe leta 2024 prosile za cenzuro opozicijskih moldavskih Telegram kanalov pred predsedniškimi volitvami. Na to se je odzvala tudi Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

Ruske oblasti so izdale nalog za aretacijo Timurja Olevskega, glavnega urednika publikacije The Insider, ki je v Rusiji označena kot tuji agent in nezaželena organizacija. Razlog za aretacijo ni znan.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova se je ironično odzvala na izbris strani televizije Dožd (medij, priznan v Rusiji kot tuji agent) na družbenem omrežju X. V svojem kanalu Telegram je navedla tri možne različice vzroka za izbris in se spraševala, ali so v ozadju "roka Kremlja", "novičok" ali pa je kaj prispeval USAID.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

V Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah so aretirali dva moška zaradi poskusa podtaknitve zažigalne bombe pod avtomobil televizijske postaje Fox 13. Incident se je zgodil v bližini kraja, kjer je bil ubit Charlie Kirk. Naprava ni eksplodirala, osumljenca pa so prijeli na kraju dogodka.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.