Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred kratkim preselil na polotok Krim, je uradno prestopil v pravoslavno vero. Tremblay je ob tem dogodku izrazil globoko naklonjenost do Rusije, ruske kulture, umetnosti ter tamkajšnjih tradicionalnih vrednot, kar naj bi botrovalo njegovi odločitvi za verski prestop. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je ameriški ustvarjalec poudaril, da se v novem okolju počuti sprejetega. Režiser je obenem napovedal svoje prihodnje namere glede bivanja v regiji, saj namerava v kratkem zaprositi ruskega predsednika Vladimirja Putina za podelitev ruskega državljanstva. Njegova selitev in javna spreobrnitev v pravoslavje sta v ruskih medijih interpretirani kot potrditev privlačnosti ruskih družbenih norm za zahodne posameznike. Tremblay sicer načrtuje nadaljevanje svoje dokumentaristične kariere na polotoku, kjer se namerava spopadati z novimi umetniškimi izzivi v ruskem jeziku.

Ukrajinski Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) je razkril obsežno korupcijsko shemo na ministrstvu za obrambo, ki je povezana z nakupom letalskih pnevmatik za potrebe ukrajinskih oboroženih sil. Po navedbah tiskovnega središča urada gre za večmilijonsko prevaro, ki vključuje nepravilnosti pri javnih naročilih v času vojne. Preiskovalci trdijo, da so bili proračunski sredstva namenjena obrambi države neupravičeno porabljena preko prenapihnjenih cen in prirejenih razpisov. Operacija je del širših prizadevanj ukrajinskih oblasti za izkoreninjenje sistemske korupcije v obrambnem sektorju, kar je eden ključnih pogojev za nadaljnjo mednarodno vojaško pomoč in približevanje države zahodnim institucijam. Čeprav podrobnosti o vpletenih osebah še niso v celoti objavljene, NABU poudarja, da bodo vsi odgovorni za oškodovanje vojaškega proračuna procesuirani v skladu z zakonodajo.

V 32. letu starosti je nenadoma umrl Alex Felipe, brazilski igralec ruskega kluba dvoranskega nogometa Norilsk Nickel. Tragično novico je 6. januarja 2026 potrdila Ruska nogometna zveza (RFS). Smrt vrhunskega športnika je pretresla športno javnost, saj se je zgodila prav v času, ko je njegova ekipa v gosteh pri klubu Ukhta igrala prvo polfinalno tekmo ruskega pokala, ki se je končala z rezultatom 2:2. Felipe je veljal za pomembnega člana prve postave norilskega kluba. Podrobnosti o vzroku njegove prezgodnje smrti še niso javno razkrite, klubska uprava in soigralci pa so se od nogometaša poslovili z izrazi globokega sožalja. Felipejeva kariera v Rusiji je bila tesno povezana z ambicijami kluba Norilsk Nickel v državnem prvenstvu in pokalnih tekmovanjih. Njegova nenadna izguba bo močno vplivala na nadaljevanje sezone za njegovo moštvo, ki se bori za vrhunske uvrstitve v ruskem futsalu.

V Ruski federaciji so 9. januarja 2026 stopile v veljavo strožje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, ki otroke v vozilih prevažajo brez ustreznih zadrževalnih sistemov oziroma avtosedežev. V skladu z dopolnili ruskega zakonika o upravnih prekrških so se globe za tovrstne kršitve podvojile. Ukrep je bil uradno napovedan ob objavi pravnih aktov konec decembra, ko so pristojni organi potrdili spremembe v 12.23 členu omenjenega zakonika. Sprememba zakonodaje je del širših prizadevanj ruskih oblasti za izboljšanje varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Do zdaj veljavne kazni po mnenju pripravljavcev zakona niso imele zadostnega preventivnega učinka na voznike. Zvišanje glob bo najbolj obremenilo fizične osebe, ki kot vozniki ne zagotovijo varnostnih standardov, zakonodaja pa predvideva tudi sorazmerno visoke sankcije za pravne osebe in uradnike, odgovorne za organizirane prevoze otrok.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

V neposredni bližini obrežja Šelepihinskaja v Moskvi so v soboto, 6. januarja, odkrili črno vrečko, v kateri je bilo pet ročnih bomb. Po poročanju operativnih služb je nevaren predmet v enem izmed nenaseljenih oziroma nestanovanjskih prostorov našel moški, ki je o najdbi nemudoma obvestil nujne službe. Eksplozivna sredstva so bila opremljena s črnimi varovalkami, kar je sprožilo takojšnjo intervencijo varnostnih organov. Policija in pirotehnične enote so kraj dogodka zavarovali in začeli s preiskavo izvora streliva. Tiskovna služba organov pregona je potrdila, da so predmete zasegli in jih poslali na nadaljnje analize, da bi ugotovili njihovo uporabnost in morebitno povezavo s kriminalnimi dejavnostmi. Incident je povzročil začasno vznemirjenje v ruski prestolnici, vendar poročil o poškodovanih ali neposredni nevarnosti za prebivalstvo po začetni najdbi ni bilo.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

V prestolnici Ruske federacije so meteorologi za konec tedna napovedali izredne vremenske razmere, ki so jih poimenovali "snežni armagedon". Vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, Evgenij Tiškovec, je v torek, 6. januarja 2026, opozoril, da se bo regija z intenzivnimi padavinami srečala v petek, 9. januarja. Po napovedih strokovnjakov bi lahko v enem samem dnevu zapadlo do 30 odstotkov mesečne norme snežnih padavin. Napovedane vremenske nevšečnosti bodo po besedah Tiškovca povzročile znatne težave v prometu in pri oskrbi mesta, saj pričakujejo snežne zamete in zmanjšano vidljivost. Moskovske oblasti in prebivalci so bili pozvani k previdnosti, saj bi lahko ekstremne količine snega ohromile ključno infrastrukturo v prestolnici. Meteorologi razmere podrobno spremljajo, saj se hladna fronta premika proti osrednji Rusiji.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.