Astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) so napovedali izjemen astronomski pojav, ki se bo vrhunec dosegel 22. januarja 2026. Tri Zemlji najbližje sosede – Venera, Mars in Merkur – se bodo ob Soncu poravnale v skoraj popolno simetrično obliko romba ali križa. Takšna konfiguracija planetov velja za najredkejši tovrstni dogodek v tem stoletju, saj so koti med nebesnimi telesi izjemno majhni, razdalje med njimi pa bodo znašale le od dve do tri stopinje. Dogajanje se je začelo stopnjevati že v začetku januarja, ko sta Venera in Mars dosegla območje v bližini Sonca. Trenutno se planetu že počasi oddaljujeta drug od drugega, medtem ko se jima s hitrim premikom proti sončni plošči pridružuje Merkur. Zaradi neposredne bližine Sonca so planeti trenutno s prostim očesom težko vidni in so večinoma zaznavni le preko specializiranih koronografov na vesoljskih sondah, ki blokirajo neposredno sončno svetlobo. Po navedbah strokovnjakov bo ta edinstvena poravnava začela razpadati takoj po 22. januarju, ko se bo od Sonca najprej oddaljil Merkur, sledila pa mu bosta Venera in Mars. Astronomi poudarjajo, da gre za dogodek, ki se ne bo ponovil še vrsto let; naslednje podobno tesno zbližanje teh treh planetov v bližini naše zvezde je napovedano šele za september leta 2038.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je vodstvu sanktpeterburškega oddelka naročil pripravo podrobnega poročila o okoliščinah rušenja stavbe nekdanjega Vsesluznega znanstvenoraziskovalnega inštituta za industrijo celuloze in papirja (VNIIB). Ukrep je sledil poostrenemu nadzoru nad pravnimi vidiki rušenja, ki je v ruski javnosti in na družbenih omrežjih sprožilo precejšen odziv in proteste civilne družbe. Bastrikin je od vršilca dolžnosti vodje glavnega preiskovalnega urada v Sankt Peterburgu, Dmitrija Ivanova, zahteval pravno oceno vseh okoliščin in informacijo o že sprejetih procesnih odločitvah. Zgradba, ki se nahaja na lokaciji, kjer ima investitor veljavno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta do konca leta 2027, je bila zgrajena med letoma 1955 in 1957 po načrtih arhitektov Žuravljova in Filipove. Kljub temu da ima investitor vso potrebno dokumentacijo za izvedbo rušilnih del, se je situacija zaostrila zaradi nasprotovanja aktivistov in lokalnih prebivalcev. Inštitut je svojo dejavnost sicer prenehal opravljati že leta 2017, vendar stavba za del javnosti predstavlja pomembno arhitekturno dediščino. Napetosti na terenu so prerasle v fizične obračune, saj so poročali o incidentu, v katerem je moški s poprovim sprejem napadel varnostnika, ki aktivistom ni dovolil dostopa do območja rušenja. Preiskovalni odbor bo zdaj preučil zakonitost vseh postopkov, povezanih z načrtovano gradnjo in rušenjem, medtem ko prebivalci še naprej pozivajo k zaščiti zgodovinskega videza mesta. Primer odraža širšo problematiko ohranjanja sovjetske arhitekturne dediščine sredi intenzivnih nepremičninskih pritiskov v ruskih velemestih.

Brazilski igralec dvoranskega nogometa Alex Felipe, član ruskega kluba Norilsk Nickel, je v 33. letu starosti umrl zaradi posledic obsežnega infarkta. Tragični dogodek se je zgodil 6. januarja 2026 na letališču v Uhti, kjer se je športnik začel počutiti slabo po končani prvi polfinalni tekmi ruskega pokala proti ekipi Uhta. Kljub hitri zdravniški pomoči mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Predsednik ruske superlige Grigorij Ivanov je 9. januarja potrdil, da so preliminarni izvidi zdravnikov v republiški bolnišnici v Komiju pokazali na srčni zastoj. Čeprav so bili vsi podatki o zdravstvenem stanju igralca poslani v podrobno analizo, prvi indici močno kažejo na obsežen srčni infarkt kot primarni vzrok nenadne smrti. Vrhunski športnik je bil sicer v polni telesni pripravljenosti in pred tekmo ni kazal znakov bolezni. Alex Felipe je za klub Norilsk Nickel igral od leta 2020 in v 140 nastopih dosegel 67 zadetkov. V svoji bogati karieri je med drugim nastopal za portugalski Sporting, s katerim je v sezoni 2018/19 osvojil ligo prvakov, v Rusiji pa je s svojim klubom osvojil državni pokal ter večkrat stopil na zmagovalni oder državnega prvenstva. Njegova smrt je sprožila številne razprave o obremenitvah profesionalnih športnikov v dvoranskem nogometu.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Ukrajinska prestolnica Kijev se je po intenzivnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo znašla v kritičnem položaju, saj je polovica večstanovanjskih stavb v mestu ostala brez ogrevanja. Župan Vitalij Kličko je zaradi nevarnosti popolnega razpada komunalnega sistema in mraza prebivalce pozval, naj se po možnosti začasno izselijo iz mesta v kraje z delujočo infrastrukturo. Razmere v mestu so izjemno resne, saj Kijevu grozi, da se bo v prihodnjih dneh spremenil v nenaseljivo območje. Mestne oblasti si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo poškodovanih sistemov, vendar so poškodbe na omrežju toplotne oskrbe obsežne, kar onemogoča zagotavljanje minimalnih pogojev za bivanje v številnih mestnih četrtih. Kličkov poziv k evakuaciji poudarja resnost energetske krize v državi, ki jo Rusija sistematično stopnjuje z usmerjenimi napadi na kritične civilne objekte. Mesto se zdaj pripravlja na scenarij, po katerem bi lahko prišlo do popolne zaustavitve oskrbe z vodo in elektriko, kar bi v zimskem času povzročilo humanitarno katastrofo v prestolnici.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.

Evgenij Ljubivi, nekdanji župan Kaliningrada in priznani zdravnik, je umrl v starosti 51 let v nesreči med lovom v Kurganu. Tragični dogodek, ki se je zgodil 9. januarja na območju kurganske regije, je za javnost potrdil predsednik mestnega sveta Oleg Aminov. Po prvotnih informacijah je šlo za nesrečo pri ravnanju z orožjem, vendar podrobnosti o samih okoliščinah dogodka še niso znane. Ljubivi je bil v svoji karieri tesno povezan z medicino in politiko, saj je pred vstopom v lokalno upravo vodil regionalno bolnišnico v Kaliningradu. Na položaj župana mesta je bil izvoljen oktobra 2021, a je marca lani nepričakovano odstopil, da bi se posvetil zdravniškemu poklicu in vodenju bolnišnice v prestolnici ruske eksklave. Njegova nenadna smrt je pretresla lokalno javnost, kjer je veljal za uglednega strokovnjaka. Preiskovalni organi so po navedbah lokalnih virov že sprožili preiskavo o vzrokih nesreče, ki je terjala življenje nekdanjega politika. Čeprav so prve novice o incidentu skope, uradniki zagotavljajo, da bodo podrobnosti objavljene po zaključku forenzičnih analiz. Ljubivi se je lovu v Kurganu, ki leži več tisoč kilometrov vzhodno od Kaliningrada, udeležil v zasebnem času.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V ameriški zvezni državi Kalifornija so pristojne službe in lastnik nepremičnine uspešno odstranili odraslega medveda, ki se je v podkletene prostore stanovanjske hiše zatekel že novembra lani. Žival je v kleti prebivalca Los Angelesa, Kena Johnsona, preživela skupno 37 dni, preden so jo uspeli prisiliti k zapustitvi objekta. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi nenavadnega trajanja bivanja divje živali v naseljenem območju. Postopek odstranitve je bil dolgotrajen in zapleten, saj se je žival kljub različnim poskusom vztrajno zadrževala v svojem novem zatočišču. Lastnik hiše je zaradi domnevne neodzivnosti oziroma neuspešnosti državnih organov pri reševanju težave celo napovedal možnost tožbe proti kalifornijski administraciji. Kljub začetnim težavam so medveda na koncu iz kleti pregnali z uporabo neubojnih sredstev oziroma markerjev za paintball, s čimer so žival prisilili k umiku v naravno okolje. Dogodek poudarja vse pogostejše stike med ljudmi in divjimi živalmi v urbanih predelih Kalifornije, kjer se medvedi v iskanju hrane in primernega zavetja za zimski čas pogosto približajo človeškim bivališčem. V tem konkretnem primeru se je situacija razpletla brez neposrednih poškodb vpletenih oseb ali živali, čeprav je povzročila precejšnjo mero negotovosti in finančnih skrbi za lastnika nepremičnine.

Združeni arabski emirati (ZAE) so z uradnega seznama državnih štipendij umaknili britanske univerze, kar omejuje možnosti študija za njihove državljane v Združenem kraljestvu. Odločitev iz Abu Dabija prihaja po stopnjevanju napetosti med državama, saj London ni ugodil zahtevam po prepovedi delovanja organizacije Muslimanska bratovščina. Oblasti v ZAE so izrazile zaskrbljenost, da so britanski univerzitetni kampusi postali žarišča za radikalizacijo pod vplivom islamističnih skupin. Kritiko na račun razmer v Združenem kraljestvu je podal tudi ameriški podpredsedniški kandidat JD Vance, ki je opozoril na domnevno »islamistično indoktrinacijo« pod vodstvom laburistične vlade. Njegove izjave dodatno osvetljujejo mednarodne pomisleke glede varnostnih in ideoloških vprašanj na britanskih izobraževalnih ustanovah. Ta poteza pomeni velik finančni udarec za britanski visokošolski sektor, ki se močno zanaša na tuje študente in sredstva iz zalivskih držav. Diplomatski spor odraža širša nestrinjanja med Zahodom in arabskimi zaveznicami glede obravnave političnega islama. Medtem ko ZAE Muslimansko bratovščino obravnavajo kot teroristično grožnjo stabilnosti regije, britanska vlada vztraja pri pravnih merilih za prepoved organizacij, ki vključujejo neposredne dokaze o vpletenosti v nasilje ali terorizem. Trenutna situacija bi lahko resno ogrozila akademsko in gospodarsko sodelovanje med državama.

V bližini etnografskega parka Moja Rusija v ruskem gorskem letovišču Soči je v petek, 9. januarja, zaradi obilnih padavin prišlo do zdrsa zemeljskega plazu. Plaz se je sprožil na cesti med lokacijama Alpika servis in Sulimovskij ručej, kar je povzročilo ovire v prometu na območju priljubljenega smučarskega središča Roza Hutor. Po navedbah tiskovne službe letovišča so dogodek povzročile neugodne vremenske razmere, ki so v zadnjih dneh zajele regijo. Interventne službe so nemudoma začele z odstranjevanjem nanosov blata in kamenja, da bi zagotovile varnost obiskovalcev in prebivalcev gorskega klastra. Čeprav so gorski predeli Sočija vajeni ekstremnih vremenskih pojavov, so močni nalivi tokrat povzročili hitro zasičenost tal, kar je privedlo do premikov zemeljskih mas v neposredni bližini turistične infrastrukture. Uprava letovišča Roza Hutor spremlja razmere in opozarja na previdnost, saj vremenska napoved za območje Kavkaza še naprej predvideva spremenljivo vreme z možnostjo dodatnih padavin. Zaenkrat ni poročil o poškodovanih osebah ali večji materialni škodi na objektih, razen zapore omenjenega cestnega odseka.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

V ruski regiji Vologda so uradno zaključili akcijo omejevanja trga z alkoholnimi pijačami, v okviru katere so zaprli ali preoblikovali vseh 610 specializiranih prodajaln alkohola. Kot je sporočil guverner regije Georgij Filimonov, te prodajalne na območju regije ne delujejo več v svoji prvotni obliki, temveč so bodisi prenehale s prodajo bodisi spremenile svojo dejavnost. Ukrep je del širše strategije regijskih oblasti za zmanjšanje dostopnosti alkohola prebivalstvu. Poleg popolnega zaprtja specializiranih prodajaln so oblasti uspele omejiti tudi delovanje tako imenovanih točilnic oziroma lokalov z alkoholom na točenje v stanovanjskih stavbah. Od skupno 125 tovrstnih obratov jih je 75 že zaprlo svoja vrata ali pa so se preoblikovali v klasične kavarne z omejenim delovnim časom. Guverner Filimonov je ob tem poudaril, da so s tem dosegli pomemben mejnik pri preoblikovanju regionalnega trga. Novi predpisi v regiji vključujejo tudi stroge omejitve prodaje alkohola v običajnih trgovinah z živili, kjer bo prodaja ob delavnikih dovoljena le dve uri na dan, med 12. in 14. uro. Lokalna vlada s temi radikalnimi potezami poskuša izboljšati javno zdravje in zmanjšati visoko stopnjo umrljivosti, povezano z uživanjem alkohola, kar v Rusiji ostaja pereč družbeni problem.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Ukrajinski mediji so poročali o domnevnih nepravilnostih Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in Mednarodne sankarske zveze (FIL), ki naj bi ruskim športnikom omogočila izjemne pogoje za kvalifikacijo na olimpijske igre leta 2026. Anonimni ukrajinski športnik je za medij Glavkom razkril, da je FIL prejela neposredna navodila MOK-a, naj ruskim tekmovalcem zagotovi vse potrebne izjeme, kljub veljavnim pravilom o prepovedi nastopanja zaradi vojne v Ukrajini. Po navedbah vira je FIL podaljšala rok za izpolnitev kvalifikacijskih kriterijev z 12. januarja na 19. januar, kar je ruskim športnikom, ki so zamudili prejšnjo sezono, dejansko omogočilo nastop na tekmah svetovnega pokala. Športnik je dodal, da se o zadevi boji javno govoriti zaradi morebitnih povračilnih ukrepov s strani krovnih športnih organizacij. MOK in FIL se na obtožbe o kršenju lastnih pravil za zdaj še nista uradno odzvala. Incident je dodatno zaostril napetosti v mednarodnem športu, saj so se pritožbam pridružile tudi šahovske zveze Ukrajine, Anglije, Nemčije, Norveške in Estonije. Te so od Mednarodnega razsodišča za šport (CAS) zahtevale preverbo odločitve Mednarodne šahovske zveze o odpravi omejitev za ruske in beloruske ekipe. Kljub sankcijam se pritiski za vrnitev ruskih športnikov pod nevtralno zastavo v različnih panogah stopnjujejo.

Ruski teniški zvezdnik Danil Medvedjev se je uvrstil v polfinale turnirja serije ATP 250 v avstralskem Brisbanu. V četrtfinalnem obračunu je po dveh urah in 12 minutah igre premagal poljskega predstavnika Kamila Majchrzaka z rezultatom 2:1 v nizih. Čeprav je Medvedjev prvi niz izgubil po podaljšani igri, je v nadaljevanju prevzel pobudo in naslednja niza dobil s 6:3 in 6:2. Uspeh ruskih teniška igralcev je dopolnil Andrej Rubljov, ki si je polfinalno vstopnico zagotovil na turnirju v Hongkongu. Za Rubljova je to prvi preboj med najboljše štiri na turnirjih združenja ATP po juliju 2025. Oba igralca tako potrjujeta dobro formo na začetku sezone, kjer Medvedjev nastopa kot najvišje uvrščeni ruski igralec na svetovni lestvici. Napredovanje Medvedjeva v Brisbanu predstavlja pomemben rezultatski preskok v primerjavi z lansko sezono. Poleti 2025 je namreč na turnirju v Washingtonu doživel nepričakovan poraz v četrtfinalu, kar je takrat sprožilo precejšen odziv javnosti zaradi njegovega čustvenega odziva po tekmi. Tokratna mirnost in sposobnost preobrata proti 59. igralcu sveta Majchrzaku kažeta na stabilnejšo pripravo pred prihajajočimi večjimi izzivi.