Adam Kadirov zagrozil z ugrabitvijo ukrajinskega predsednika Zelenskega

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 5. januarja uradno imenoval Serhija Kislico na položaj prvega namestnika vodje urada predsednika Ukrajine. Kislica, ki je pred tem opravljal funkcijo prvega namestnika ministra za zunanje zadeve, bo na novem položaju tesno sodeloval s Kirilom Budanovom, ki je vodenje urada prevzel le nekaj dni prej. Odločitev o imenovanju je bila potrjena z uradnim dekretom, ki je bil javno objavljen na spletnih straneh predsednikove administracije. Ta kadrovska poteza predstavlja pomembno prestrukturiranje ukrajinskega političnega vrha, saj se v urad predsednika seli izkušen diplomat z močnimi mednarodnimi izkušnjami. Imenovanje Kislice poteka v času, ko Ukrajina krepi svoje notranje in zunanjepolitične strukture, hkrati pa odraža zaupanje Zelenskega v kadre, ki so se izkazali v resorju zunanjih zadev. Nova vodstvena ekipa urada predsednika, ki jo zdaj sestavljata Budanov in Kislica, bo ključna pri oblikovanju prihodnjih strateških odločitev države.

Po poročanju American Greatness naj bi bil ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski ranljiv zaradi želje Ukrajincev po izvolitvi novega predsednika in končanju konflikta z Rusijo. Publikacija poudarja, da ima Zelenski resne politične težave v Ukrajini.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.