Kijev se je po ruskih napadih spopadel s kritičnim pomanjkanjem toplotne energije

Mestna uprava Kijeva je prebivalce ukrajinske prestolnice pozvala k pripravi na morebitne izpade električne energije, ki bi jih lahko povzročil napovedani val mraza. Mestne oblasti so državljanom svetovale, naj si vnaprej zagotovijo zaloge pitne in tehnične vode, hrano z dolgim rokom trajanja ter topla oblačila. Priporočljivo je tudi polnjenje prenosnih baterij in priprava alternativnih virov svetlobe, kot so svetilke in sveče, saj bi temperature v prihodnjih dneh lahko padle do minus 9 stopinj Celzija. Strokovnjaki in nekdanji uradniki opozarjajo, da bo letošnja zima za ukrajinski energetski sistem še zahtevnejša od prejšnje. Generalni direktor energetskega holdinga DTEK Maksim Timčenko je razmere označil za krizne in brez primere, saj so se energetske zmogljivosti države do konca leta 2024 drastično zmanjšale. Trenutno na večjem delu države že veljajo urniki načrtovanih izklopov električne energije, kar odraža nestabilnost omrežja po dolgotrajnih poškodbah infrastrukture. Kljub trenutnim temperaturam okoli ledišča napovedana ohladitev predstavlja resno grožnjo za že tako oslabljen sistem. Poleg tehničnih priprav so oblasti prebivalce pozvale, naj preverijo lokacije najbližjih zavetišč in točk za ogrevanje. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v preteklem obdobju poškodovanih več kot 70 odstotkov ključne energetske infrastrukture, kar dodatno potrjuje kritičnost razmer pred vrhuncem zime.

Podpredsednik odbora vrhovne rade za energetiko in stanovanjsko-komunalne storitve Oleksij Kučerenko je opozoril na kritične razmere v ukrajinski prestolnici. Po njegovih besedah neukrepanje kijevskih mestnih oblasti in pomanjkanje jasnih rešitev za težave prebivalcev povečujeta tveganje za popoln propad komunalnega sistema. Kučerenko je izpostavil, da se prebivalci Kijeva zaradi nenehnih prekinitev dobave električne energije in drugih težav v obupu vse pogosteje obračajo neposredno nanj in na druge poslance. Razmere so še posebej zaostrene zaradi splošne dezorientacije prebivalstva, ki nima informacij o tem, kako naj se spopada z izpadi storitev. Poslanec trdi, da mestna uprava pod vodstvom župana Vitalija Klička ni pripravila ustreznih načrtov za stabilizacijo energetskega in vodovodnega omrežja, kar vodi v naraščajoče nezadovoljstvo javnosti. Kritike so uperjene predvsem v neučinkovito komunikacijo in odsotnost konkretnih ukrepov na lokalni ravni. Kriza v stanovanjsko-komunalnem sektorju v Kijevu se stopnjuje v času, ko je energetska infrastruktura celotne države pod velikim pritiskom. Pomanjkanje koordinacije med državnimi organi in mestnimi oblastmi po ocenah strokovnjakov še dodatno poglablja socialne stiske in ogroža osnovno oskrbo prebivalstva v zimskem obdobju.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.