Evropski nacionalni varnostni svetovalci so prispeli v Kijev, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih, medtem ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta, kar sledi odstopu Andrija Jermaka.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da je 'popolnoma zdrav' in da jemlje večji dnevni odmerek aspirina, kot mu priporočajo zdravniki, ker verjame, da aspirin redči kri. Kardiolog dr. Jonathan Reiner je Trumpovo zdravljenje z aspirinom označil za nesmiselno, zdravnik Jeremy Faust pa je dejal, da je količina aspirina, ki jo jemlje Trump, podobna odmerku, ki bi ga dali zelo tveganim pacientom.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Pakistansko sodišče za boj proti terorizmu je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ki naj bi jih zagrešili s svojimi spletnimi aktivnostmi v podporo zaprtemu nekdanjemu premierju Imranu Khanu. Gre za najnovejši ukrep v okviru širšega pregona proti podpornikom nekdanjega voditelja. Obtožbe se nanašajo na dogodke med nasilnimi protesti 9. maja 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte. Oblasti so novinarjem očitale, da so prek spletnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojeni trenutno v tujini oziroma niso dosegljivi roki pravice, je bila sodba izrečena v odsotnosti. Organizacije za zaščito svobode medijev opozarjajo, da tovrstne sodbe pomenijo resen udarec za svobodo izražanja v Pakistanu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Pakistansko protiteroristično sodišče je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive terorističnih dejanj, povezanih z njihovimi spletnimi aktivnostmi, v katerih so izražali podporo zaprtemu nekdanjemu predsedniku vlade Imranu Khanu. Obsodbe so neposredna posledica dogodkov po 9. maju 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte po vsej državi. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da so obsojeni prek digitalnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojenci trenutno zunaj dosega pakistanskih organov pregona, so bile kazni izrečene v njihovi odsotnosti. Gre za nov korak v obsežnem zatiranju opozicijskih glasov in podpornikov nekdanjega premierja, ki se spopada s številnimi sodnimi postopki od svoje odstranitve z oblasti leta 2022. Mednarodne organizacije za svobodo medijev so nad sodbo izrazile zaskrbljenost, saj Pakistan še naprej uporablja protiteroristično zakonodajo za utišanje kritičnih novinarskih glasov.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Zohran Mamdani, član demokratično socialistične frakcije, je prisegel kot župan New Yorka ob vzklikih množice "obdavčite bogate". Njegova izvolitev naj bi vplivala na letošnje vmesne volitve. Vermontski senator Bernie Sanders ga je uradno imenoval, v svojem inavguracijskem govoru pa je Mamdani obljubil boj proti krizi dostopnosti v enem najdražjih ameriških mest.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega prehodnega sveta (STC), ki ga podpirajo Združeni arabski emirati, v provinci Hadramaut. STC poroča o žrtvah. Spopadi so izbruhnili med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC. Jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je začela operacijo "Prevzem taborov" s ciljem ponovnega zavzetja ozemlja v provinci Hadramaut, ki ga nadzoruje STC.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Švicarske oblasti so odprle kazensko preiskavo proti upraviteljem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletni zabavi umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala 24 žrtev, med njimi 11 mladoletnikov in 6 tujih državljanov, ter dodatnih 16 trupel. Med umrlimi so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.