Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji.
Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodki neposredno vplivajo na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. Napoved dolgotrajne vojne in vzpostavljanje varovalnih pasov pomenita dolgotrajno nestabilnost na celini, kar vpliva na slovensko zunanjo politiko, obrambno strategijo in energetsko varnost.
Slovenija kot zagovornica ozemeljske celovitosti Ukrajine pozorno spremlja ameriška stališča do konflikta, saj bi sprememba politike Washingtona pod morebitno Trumpovo administracijo bistveno spremenila položaj zaveznic v regiji.