Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri zaprisegi je položil roko na Koran. Slovesnosti so prisostvovali njegova žena Rama Duwaji.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif in savdski kronski princ Mohamed bin Salman sta v sredo opravila telefonski pogovor, v katerem sta se zavzela za okrepitev strateškega sodelovanja in bratstva med državama. Šarif je izrazil popolno solidarnost Pakistana s Savdsko Arabijo po nedavnem napadu na jemensko pristaniško mesto Mukala, ki so ga izvedle savdske sile, ter poudaril pomen regionalne stabilnosti in miru. Voditelja sta poudarila, da so se odnosi med državama v zadnjih mesecih močno okrepili in dosegli novo raven. Med pogovorom je premier Šarif izpostavil nujnost enotnosti in harmonije znotraj islamske skupnosti (Ummah) pri spopadanju s trenutnimi regionalnimi izzivi. Strinjala sta se, da je za ohranjanje miru ključna uporaba dialoga in diplomacije. Kronski princ bin Salman se je zahvalil za izraženo podporo in ponovil zavezanost Rijada k nadaljnjemu razvoju tesnih vezi z Islamabadom, kar odraža dolgotrajno politično in gospodarsko zavezništvo med obema narodoma.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Ruske sile so v noči na sredo izvedle silovit napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest ljudi, med njimi trije otroci. Po navedbah lokalnih oblasti so brezpilotni letalniki ciljali stanovanjska poslopja, logistične centre in energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo obsežne požare in gmotno škodo. Gasilci so morali iz gorečih stanovanjskih blokov reševati številne stanovalce, regionalne oblasti pa so dogodek označile za nameren napad na civilno infrastrukturo. Napad predstavlja stopnjevanje enomesečne kampanje zračnih udarov na južno Ukrajino, ki močno obremenjuje tamkajšnje prebivalstvo in obrambne sisteme. Ukrajinske sile so poročale o večjem številu prestreženih dronov, vendar so nekateri kljub temu dosegli svoje cilje v gosto naseljenih območjih. Današnji dogodki sledijo seriji podobnih napadov iz preteklosti, kar kaže na strateško usmerjenost Rusije v slabitev ukrajinskih energetskih in logističnih zmogljivosti pred zimskim obdobjem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA izvedle napad na pristaniški objekt v Venezueli. Operacija, ki jo je po nekaterih navedbah izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je bila usmerjena proti infrastrukturi, ki naj bi jo venezuelski narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Trump je poudaril, da so ZDA s tem uničile pomembno bazo za nakladanje mamil, kar predstavlja stopnjevanje vojaških posredovanj njegove administracije v regiji. Napad na venezuelsko ozemlje pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj so se prejšnje operacije v glavnem omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja. Po navedbah virov so razbitine uničenih plovil naplavile na obalo kolumbijskega polotoka, medtem ko poročila o vsebini tovora ostajajo protislovna. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Trumpova administracija povečuje pritisk na vlado Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Turške oblasti so izvedle nadaljnje operacije po vsej državi proti domnevnim pripadnikom ISIS-a in pridržale 125 ljudi v istočasnih racijah v 25 provincah. Notranji minister Ali Yerlikaya je potrdil, da so varnostne sile izvedle operacije, usmerjene proti teroristični skupini ISIS (Daesh).

Po savdskih zračnih napadih na jemensko pristanišče Mukala so Združeni arabski emirati pozvali k zadržanosti in modrosti. Hkrati se zaostrujejo napetosti med Savdsko Arabijo in ZAE glede varnosti, naftne politike in gospodarskega rivalstva. Omanski zunanji minister se je srečal s savdskim kolegom v Riadu, da bi razpravljala o politični rešitvi za krizo v Jemnu. ZAE so napovedali umik svojih sil iz Jemna po zahtevah Savdske Arabije in izbranih jemenskih voditeljev.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da je bila volilna udeležba v prvi fazi splošnih volitev več kot 50-odstotna. Vojaške oblasti so potek volitev označile za uspeh, kljub ostrim kritikam mednarodnih organizacij za človekove pravice in opaznemu upadu števila volivcev v primerjavi s preteklimi glasovanji. Gre za prve volitve po vojaškem udaru leta 2021, s katerimi si generali prizadevajo utrditi svojo oblast sredi trajajoče državljanske vojne. Kritiki in opozicijske skupine so volitve vnaprej označili za farso, saj so bile izvedene v razmerah močne represije in ob odsotnosti resnične politične konkurence. Številne stranke so bile razpuščene, njihovi voditelji pa zaprti. Vojska trdi, da so volitve korak k stabilizaciji države, vendar poročila s terena kažejo na nizko zaupanje javnosti v legitimnost procesa. Kljub uradnim podatkom o udeležbi ostaja vprašanje verodostojnosti štetja glasov pod strogim nadzorom režima odprto.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Mesto Kisumu v Keniji je vstopilo v novo leto s kombinacijo praznovanja, premišljevanja in molitve. Svet je vstopil v leto 2026 z ognjemeti in svetlobnimi predstavami, ob tem pa so poostrili varnostne ukrepe.